Page 67 - Poučevanje zunaj učilnice

Naravno uˇ cno okolje in zdravje otrok

katerem se svetloba in tema izmenjujeta v dnevno-noˇcnem ritmu. Naš
centralni ritmovnik v hipotalamusu se preko poti iz mrežnice usklajuje s
24-urnim ciklom svetlobeintemeter sinhronizira naše notranje biološke
ritme (Blume idr., 2019). Dnevna svetloba je najprimernejši vir svetlobe
za uravnavanje cirkadianega ritma, saj sledi naravnemu ciklu svetlobe
in teme (Nagare idr., 2021). Sodobne spremembe življenjskega sloga so
zmanjšale izpostavljenost naravni svetlobi, kar vpliva na cirkadiane ritme
in uravnavanje spanja. Izpostavljenost jutranji svetlobi ima pomembno
vlogo pri uravnavanju spanja, predvsem osrednjega dela spanca, ter pri
splošni kakovosti spanja (de Menezes-Júnior idr., 2025). Po drugi strani
pa moˇcna izpostavljenost svetlobi v popoldanskem in veˇcernem ˇcasu po-
veˇcuje budnost in zakasni izloˇcanje melatonina, hormona, ki uravnava
cikel spanja in budnosti (Lazar idr., 2025).
ˇ Ceprav je vpliv izpostavljenosti svetlobi na spanje in cirkadiani ri-
tem pomemben v vseh starostnih obdobjih, so mladostniki še posebej
izpostavljeni. Zaradi razvojnih znaˇcilnosti tega obdobja, ki vkljuˇcujejo
specifiˇcne izzive na podroˇcju spanja in uravnavanja cirkadianega ritma,
lahko pomanjkanje dnevne svetlobe med šolskimi dnevi pri tej popu-
laciji predstavlja še posebej pomemben dejavnik tveganja (Kim in Ca-
sement, 2024). Omejevanje uporabe zaslonov ter spodbujanje aktivnosti
na prostem lahko ugodno vplivata na kakovost spanja pri otrocih (Xu idr.,
2016).

Pouk na prostem in pljuˇcne funkcije
Otroci so še posebej ranljivi glede vplivov slabe kakovosti zraka na zdravje
(Osborne idr., 2021). Zelena šolska okolja so bila povezana z ugodnejšimi
kazalniki pljuˇcne funkcije pri otrocih. V primerjavi z grajenimi šolskimi
obmoˇcji so bili v zelenih okoljih opaženi višji pljuˇcni volumni in kapaci-
tete, zlasti forsirana vitalna kapaciteta (angl. forced vital capacity –FVC),
forsirani ekspiratorni volumen v prvi sekundi in forsirani ekspiratorni
pretok med 25 in 75% FVC. Statistiˇcno znaˇcilna razlika je bila ugotov-
ljena pri FVC, ki je bila v grajenih obmoˇcjih nižja kot v zelenih (Paciência
idr., 2019).
Pouk na prostem mora seveda potekati v okolju s ˇcistim zrakom, saj
lahko izpostavljenost onesnaženemu zraku pri šolarjih povzroˇci zmanj-
šanje pljuˇcne funkcije (Gehring idr., 2013). Onesnaženost zraka je pove-
zana tudi z upoˇcasnjenim kognitivnim razvojem (Rivas idr., 2018) in nje-
ni negativni uˇcinki na zdravje otrok se lahko prenesejo v odraslo obdobje
(Roche idr., 2024). Onesnaženost zraka ima namreˇckroniˇcne škodljive

67