Page 64 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 64
Dorjana Zerbo Šporin
3. opredeljuje ugodne uˇcinke pouka na prostem na fiziološke procese
v telesu otrok in mladostnikov ter s tem tudi njegove ugodne vplive
na zdravje;
4. izpostavlja najpogostejša okoljska tveganja za zdravje otrok in mla-
dostnikov, ki se lahko pojavijo pri pouku na prostem, ter usmeritve
za zmanjšanje teh tveganj;
5. zagotavlja praktiˇcne usmeritve za izvajanje varnega pouka na pro-
stem.
Pregledni ˇclanki so bili uporabljeni predvsem za podajanje temeljnih
informacij o definicijah in fizioloških ozadjih, medtem ko so bili siste-
matiˇcni pregledi in metaanalize ter randomizirane kontrolirane raziska-
ve uporabljeni za utemeljitev vpliva dejavnikov pouka na prostem na fi-
ziološke procese v telesu otrok in mladostnikov ter na njihovo zdravje
nasploh.
Omejitve prispevka
Kot opisni pregled ta prispevek ne podaja celovitega ali strogo naˇcrto-
vanega povzetka vseh obstojeˇcih dokazov o povezavi med poukom na
prostem ter fiziološkimi procesi otrok in mladostnikov. Namesto tega iz-
postavlja tista spoznanja, ki so najpogosteje opisana v povezavi z aktiv-
nostmi otrok na prostem ter njihovimi fiziološkimi procesi oz. zdravjem.
Izpostavlja tudi dokaze, ki vkljuˇcujejo praktiˇcne usmeritve za izvedbo za
otroke varnega pouka na prostem.
Rezultati in razprava
Ugodni uˇcinki uˇcenja na prostem na zdravje otrok so povezani predvsem
zveˇcjoravnjotelesne dejavnosti medtovrstnoobliko pouka. Raziskave
kažejo, da je raven telesne dejavnosti med dnevi uˇcenja na prostem veˇc
kot dvakrat višja kot med obiˇcajnim poukom v uˇcilnici (Mygind, 2007).
Pouk na prostem in stresni hormoni
Raziskave kažejo, da uˇcenje na prostem v naravnem okolju lahko vpliva
na cirkadiani ritem kortizola pri otrocih. Psihiˇcni in fiziˇcni stres aktivira-
ta hipotalamiˇcno-hipofizno-nadledviˇcno os. Najprej hipotalamus sprosti
kortikotropin sprošˇcajoˇci hormon, ki spodbuja izloˇcanje adrenokortiko-
tropnega hormona iz hipofize. Ta nato stimulira skorjo nadledviˇcne žle-
ze k izloˇcanju kortizola. Kortizol kot stresni hormon zvišuje koncentracijo
glukoze v krvi, saj spodbuja presnovne procese, ki telo pripravijo na odziv
»boj ali beg« (Hall in Hall, 2020). V longitudinalni raziskavi so primerjali
64

