Page 65 - Poučevanje zunaj učilnice

Naravno uˇ cno okolje in zdravje otrok

uˇcence, vkljuˇcene v gozdni uˇcni program, z uˇcenci v obiˇcajnem šolskem
okolju. Intervencija je obsegala en dan pouka na teden v gozdu skozi ce-
lotnošolsko leto. Priskupini, kijepouk izvajala tudinaprostem,sougo-
tovili enakomeren upad kortizola med šolskim dnevom. Ta uˇcinek se je
ohranjal skozi celotno šolsko leto. Takšen vzorec je skladen z zdravim cir-
kadianim ritmom, za katerega je znaˇcilno zniževanje ravni kortizola od
jutra proti poldnevu. Rezultati so pokazali, da ima lahko zlasti nizkoin-
tenzivna telesna dejavnost v naravnem okolju blažilne uˇcinke na stresni
odziv (Dettweiler idr., 2017; Dettweiler idr., 2023).
Raziskava, sicer izvedena na odraslih, kaže, da je vpliv izpostavljeno-
sti naravnemu okolju na znižanje fizioloških kazalnikov stresa odvisen
tudi od trajanja izpostavljenosti. Avtorji so preuˇcevali povezavo med tra-
janjem izkušnje v naravi ter spremembami dveh bioloških oznaˇcevalcev
stresa v slini: kortizola in alfa-amilaze. Alfa-amilaza je encim, ki sodelu-
je pri razgradnji ogljikovih hidratov v enostavnejše sladkorje, potrebne
v presnovi. Rezultati so pokazali, da je izpostavljenost naravi povzroˇcila
dodatno znižanje ravni kortizola za 21,3% na uro poleg obiˇcajnega dnev-
nega upada tega hormona. Najveˇcje koristi glede na ˇcas bivanja v naravi
so bile dosežene po 20 do 30 minutah; po tem ˇcasu so se še naprej pove-
ˇ cevale, vendar poˇcasneje. Podoben vzorec je bil ugotovljen tudi pri alfa-
amilazi, kjer se je njena raven po prilagoditvi zniževala za 28,1% na uro,
vendar predvsem pri udeležencih z nizko stopnjo telesne dejavnosti. Vr-
sta dejavnosti ni pomembno vplivala na odziv kortizola. Rezultati tako
nakazujejo, da se fiziološki kazalniki stresa glede na ˇcas bivanja v naravi
pomembno zmanjšajo med 20- do 30-minutno izpostavljenostjo narav-
nemu okolju (Hunter idr., 2019).

Pouk na prostem in avtonomni živˇcni sistem
Avtonomno živˇcevje preko simpatiˇcne in parasimpatiˇcne veje uravnava
delovanje srˇcno-žilnega in drugih sistemov. Simpatiˇcno živˇcevjeseizra-
ziteje aktivira ob stresu ali obremenitvi ter poveˇcuje srˇcno frekvenco, kr-
ˇ cljivost srca in žilni tonus, s ˇcimer prispeva k zvišanju krvnega tlaka. Pa-
rasimpatiˇcno živˇcevje prevladuje v stanju mirovanja in deluje nasprotno:
znižuje srˇcno frekvenco ter podpira fiziološko umirjanje organizma. Rav-
novesje med simpatiˇcno in parasimpatiˇcno aktivnostjo je zato pomemb-
no za ustrezno delovanje srˇcno-žilnega sistema in ohranjanje homeosta-
ze (Betts idr., 2022).
Naravna okolja lahko delujejo kot blažilni dejavnik pri stresnem odzi-
vu otrok. Raziskave kažejo, da je bil vagalni tonus pri uˇcencih višji v na-

65