Page 68 - Poučevanje zunaj učilnice

Dorjana Zerbo Šporin

uˇcinke na razvoj pljuˇc pri otrocih, kar ob prehodu v odraslost vodi do kli-
niˇcno pomembnega zmanjšanja doseženega forsiranega ekspiratornega
volumna v prvi sekundi (Gauderman idr., 2004). Šolarji v urbanih oko-
ljih so imeli v primerjavi s tistimi iz ruralnih znaˇcilno veˇcrespiratornih
simptomov, kot so kašelj, kroniˇcni kašelj, zasoplost in z nosom povezanih
simptomov ter bolezni, kot so sinusitis, astma, alergijski rinitis in bron-
hitis (Chen idr., 1998). Pri otrocih so med najškodljivejšimi onesnaževal-
ci zraka predvsem drobni delci PM2.5 in PM10, dušikov dioksid (NO 2 ),
ozon (O 3 ) ter onesnaženje, povezano s prometom (Brumberg idr., 2021).
Lokalni promet je kljuˇcni dejavnik onesnaženosti zraka, zato je treba pre-
mišljeno izbirati lokacije gradnje šol. Pomembni so ozelenitev šolskih
površin, spodbujanje aktivnega prihoda v šolo in odhoda iz nje z izogi-
banjem glavnim prometnicam ter naˇcrtovanje uˇcenja na prostem izven
prometnih konic (Osborne idr., 2021). Kljuˇcno je zmanjševanje onesna-
ženosti zraka in hrupa prometa ter poveˇcanje ozelenitev, zlasti v šolskih
okoljih, da bi zagotovili zdrav razvoj otrok in spodbujali zdravje skozi ce-
lotno življenje (Roche idr., 2024). Posebno pozornost je treba nameniti
otrokom z astmo, saj izpostavljenost onesnaženemu zraku in cvetnemu
prahu ter bližina prometno obremenjenih cest poveˇcata tveganje za po-
slabšanje simptomov astme ter otežita uˇcinkovito obvladovanje bolezni
(Benˇcin idr., 2025).

Pouk na prostem in ultravijoliˇcno sevanje
Za zdrav pouk na prostem je poleg spremljanja stopnje onesnaženosti
zraka pomembno spremljati tudi osonˇcenost lokacije, kjer se pouk izva-
ja. Opekline kože v otroški dobi namreˇcpoveˇcajo tveganje za razvoj me-
lanoma, saj je veˇcina raka te vrste povezanega z rakotvornim delovanjem
ultravijoliˇcnega (UV) sevanja (Raimondi idr., 2020). Jakost UV-sevanja je
praviloma najveˇcja v jasnem vremenu, vendar je lahko pomembna tudi
ob oblaˇcnosti, saj del UV-žarkov prehaja skozi tanjše oblake. UV-sevanje
se odbija od površin, kot so voda, pesek in beton. Smiselno je spremljati
podatke o UV-indeksu, ki napoveduje moˇc ultravijoliˇcnega sevanja na ze-
meljskem površju. UV-indeks je izražen s številˇcno lestvico in vrednosti
med 6 in 7 že pomenijo visoko stopnjo izpostavljenosti. V takšnih raz-
merah so priporoˇcljivi ustrezni zašˇcitni ukrepi. Osnovni ukrep varovanja
pred soncem je naravna oz. mehanska zašˇcita, kamor sodijo omejevanje
zadrževanja na prostem, senca, ustrezna oblaˇcila, pokrivala in sonˇcna
oˇcala. Kemiˇcni zašˇcitni pripravki, npr. kreme ali geli z zašˇcitnim faktor-
jem, naj se uporabljajo predvsem kot dopolnilna zašˇcita na izpostavlje-

68