Page 53 - Poučevanje zunaj učilnice

Prednosti in izzivi pouka na prostem

V manjšem obsegu so navajali tudi družboslovne predmete, matematiko,
slovenšˇcino, likovno umetnost, glasbo in tuje jezike. Pogosto so izposta-
vili tudi možnost medpredmetnega povezovanja oz. poudarili, da je po-
uk na prostem mogoˇce vkljuˇcevati pri vseh predmetih. Takšni odgovori
kažejo,daštudenti pouknaprostem prepoznavajo kotširokouporaben
pristop, ki omogoˇca povezovanje razliˇcnih predmetnih podroˇcij ter spod-
buja celostno uˇcenje.
V anketni vprašalnik smo vkljuˇcili tudi vprašanje, s katerim smo želeli
ugotoviti, ali študenti menijo, da uˇcni naˇcrti za osnovno šolo omogoˇcajo
oz. podpirajo izvajanje takšnega pouka. Povpreˇcna vrednost odgovorov
(M =2,8; SD = 0,9) kaže na prevladujoˇce mnenje, da kurikularni doku-
menti nenudijo zadostnepodpore za sistematiˇcno vkljuˇcevanje pouka
na prostem v uˇcni proces. Razpon odgovorov od 1 (»Sploh ne omogoˇca-
jo«) do 5 (»V celoti omogoˇcajo«) hkrati nakazuje tudi razliˇcno dojemanje
možnosti, ki jih uˇcni naˇcrti ponujajo za izvajanje tovrstnega pouka. Re-
zultati tako kažejo, da študenti pri vkljuˇcevanju pouka na prostem ne za-
znavajo le praktiˇcnih in organizacijskih omejitev, temveˇctudidoloˇcene
sistemske oz. kurikularne izzive.
Sledilo je vprašanje, v kolikšni meri študijski program študentom omo-
goˇca pridobivanje izkušenj s poukom na prostem. Podporo študijskega
programa ocenjujejo kot razmeroma nizko, saj je bila ugotovljena pov-
preˇcna vrednost M = 2,5. Višja vrednost standardnega odklona (SD =1,1)
kaže tudi na veˇcjo razpršenost odgovorov oz. na manjšo enotnost mnenj
med študenti. Rezultati nakazujejo, da študenti med študijem ne prido-
bijo dovolj neposrednih izkušenj s poukom na prostem, ˇceprav so te po-
membne za razvoj kompetenc bodoˇcih uˇciteljev. Karen F. Schmidt (1996)
poudarja, da morajo bodoˇci uˇcitelji dobro poznati okolje, v katerem izva-
jajo pouk, saj to pomembno vpliva na kakovost izvajanja dejavnosti na
prostem. Tschannen-Moran idr. (1998) izpostavljajo pomen praktiˇcnih
izkušenj in pridobivanja povratnih informacij v avtentiˇcnih uˇcnih oko-
ljih, podobnih tistim, v katerih bodo uˇcitelji kasneje pouˇcevali. Tudi Na-
taša Dolenc in Nastja Cotiˇc (2024) poudarjata, da je za uˇcinkovito izvaja-
nje pouka na prostem pomembno, da študenti že v ˇcasu študija pridobijo
ˇ cim veˇc znanja in konkretnih izkušenj s tovrstnim uˇcenjem.
Zadnje vprašanje je bilo izbirnega tipa in se je nanašalo na to, ˇcesa
bi si študenti želeli veˇc v okviru študija (preglednica 3.9). Najveˇcji delež
anketiranihsiželiveˇcpraktiˇcnih primerov (86,90%), kar kaže na potre-
bo po aplikativneje usmerjenem pristopu pri obravnavi pouka na pro-
stem. Velik delež študentov (69,05%) izpostavlja tudi potrebo po doda-

53