Page 55 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 55

Prednosti in izzivi pouka na prostem

            kar kaže, da naravo prepoznavajo kot pomemben prostor za sprostitev,
            dobro poˇcutje in osebno izkušnjo. Kljub temu pa je njihova samoocena
            znanja o naravi razmeroma nizka. To nakazuje pomemben razkorak med
            osebnim odnosom do narave in obˇcutkom strokovne kompetentnosti za
            vkljuˇcevanje slednje v pedagoško prakso.
              Študenti pouk na prostem prepoznavajo kot pedagoško uˇcinkovit pri-
            stop. Menijo, da poveˇcuje motivacijo uˇcencev, spodbuja ustvarjalnost in
            raziskovanje, omogoˇca veˇc gibanja in krepi socialne vešˇcine. Posebej iz-
            postavljajo pomen izkustvenega uˇcenja, povezovanja teorije s prakso in
            uˇcenja v avtentiˇcnem okolju. To nakazuje, da študenti takšen pouk na ne
            dojemajo zgolj kot spremembo uˇcnega prostora, temveˇckot pristop, ki
            omogoˇca drugaˇcne, neposrednejše in aktivnejše uˇcne izkušnje. Pri tem
            prepoznavajo tudi možnost medpredmetnega povezovanja, saj menijo,
            da je pouk na prostem mogoˇce vkljuˇcevati ne le pri naravoslovnih pred-
            metih in športu, temveˇc tudi pri drugih predmetnih podroˇcjih.
              Ob pozitivnem odnosu do pouka na prostem pa rezultati hkrati ka-
            žejo tudi na negotovost študentov pri izvedbi pouka na prostem. Njiho-
            va samoocena samozavesti je zmerna, pri ˇcemer se najmanj samozave-
            stne poˇcutijo pri prilagajanju pouka vremenskim in drugim nepredvidlji-
            vim okolišˇcinam. Kot pomembne ovire prepoznavajo predvsem discipli-
            no uˇcencev, organizacijske težave, skrb za varnost in odziv staršev. Mate-
            rialni pogoji, kot so oprema, prostor in stroški, se jim zdijo manj proble-
            matiˇcni. To kaže, da študenti najveˇcje izzive ne vidijo v fiziˇcnih pogojih
            za izvedbo poukanaprostem,temveˇc v pedagoški, organizacijski in var-
            nostni pripravi.
              Pomembna ugotovitev raziskave je tudi, da veˇcina študentovvokviru
            praktiˇcnega usposabljanja še ni sodelovala pri pouku na prostem. To je
            posebej pomembno, saj prav neposredne izkušnje omogoˇcajo razvoj sa-
            mozavesti, didaktiˇcnih spretnosti in obˇcutka za delo v zunanjem uˇcnem
            okolju. Študenti, ki so takšne izkušnje imeli, so jih najpogosteje pridobi-
            li v neposredni okolici šole, na šolskem dvorišˇcu, igrišˇcu, šolskem vrtu,
            travniku ali v gozdu. To potrjuje pomen lokalnega okolja kot dostopnega
            in didaktiˇcnouporabnega prostorazaizvajanje pouka naprostem.
              Rezultati kažejo tudi, da študenti študijskega programa ne doživlja-
            jo kot dovolj podpornega pri pridobivanju izkušenj s poukom na pro-
            stem. Želijo si predvsem veˇcpraktiˇcnih primerov, hospitacij, samostoj-
            nega naˇcrtovanja in izvedbe takšnega pouka ter veˇc znanja za pripravo
            medpredmetno zasnovanih dejavnosti. Izpostavljajo tudi potrebo po do-
            datnih vsebinah s podroˇcja varnosti in biodiverzitete lokalnega okolja. To

                                                           55
   50   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60