Page 56 - Poučevanje zunaj učilnice
P. 56

Nastja Cotiˇ c, Nataša Dolenc, Petra Furlan in Janja Plazar

                kaže, da ne potrebujejo le splošnega seznanjanja s pomenom pouka na
                prostem, temveˇc predvsem konkretne, praktiˇcno usmerjene izkušnje, ki
                bi jim omogoˇcile prenos znanja v pedagoško prakso.
                  Ugotovitve raziskave nakazujejo potrebo po naˇcrtnejšem vkljuˇcevanju
                pouka na prostem v izobraževanje bodoˇcih uˇciteljev. To vkljuˇcuje veˇc
                praktiˇcnih vaj, naˇcrtovanje dejavnosti v razliˇcnih zunanjih uˇcnih okoljih,
                hospitacije pri uˇciteljih, ki pouk na prostem že izvajajo, ter samostojno
                izvedbo dejavnosti z uˇcenci.
                  Raziskava ima tudi nekatere omejitve. Temelji na nesluˇcajnostnem
                vzorcu študentov ene pedagoške fakultete, zato rezultatov ne moremo
                posploševati na vse študente razrednega pouka. Poleg tega so bili podatki
                pridobljeni s samoocenami, zato odražajo predvsem zaznave, mnenja in
                izkušnje študentov, ne pa neposredno izmerjenih kompetenc za izvaja-
                nje pouka na prostem. V prihodnjih raziskavah bi bilo smiselno vkljuˇciti
                študente razliˇcnih pedagoških fakultet, primerjati razlike med letniki štu-
                dija ter podrobneje raziskati, kako konkretne praktiˇcne izkušnje vplivajo
                na razvoj samozavesti in kompetenc za izvajanje takšnega pouka.
                  Kljub omejitvam raziskava ponuja pomemben vpogled v razumevanje
                poukanaprostem zvidikabodoˇcih uˇciteljev razrednega pouka. Ugoto-
                vitve kažejo, da študenti prepoznavajo njegove številne prednosti, ven-
                dar hkrati opozarjajo na potrebo po veˇcpraktiˇcnih izkušnjah, didaktiˇcnih
                znanjih in sistematiˇcni podpori v ˇcasu študija. ˇ Ce želimo, da bo pouk na
                prostem postal pogostejši in kakovostno izveden del šolske prakse, mora-
                jo bodoˇci uˇcitelji že med študijem razviti obˇcutek, da ga znajo naˇcrtovati,
                izvesti in prilagoditi konkretnemu uˇcnemu okolju. Le tako bo naravno
                okolje lahko postalo ne le obˇcasna popestritev pouka, temveˇcpomem-
                ben in premišljeno uporabljen uˇcni prostor.



                    Literatura
                    Barrable, A., Touloumakos, A., in Lapere, L. (2022) Exploring student te-
                       achers’ motivations and sources of confidence: The case of outdoor
                       learning, European Journal of Teacher Education, 45(3), 356–372.
                    Behrendt, M., in Franklin, T. (2014). A review of research on school field
                       trips and their value in education. International Journal of Enviro-
                       nmental and Science Education, 9(3), 235–245.
                    Biber, K., Cankorur, H., Güler R. S., in Demir, E. (2023). Investigation of
                       environmental awareness and attitudes of children attending natu-
                       re entred private kindergartens and public kindergartens. Australian
                       Journal of Environmental Education, 39(1), 4–16.
                           56
   51   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61