Page 126 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

Kljuˇcno vprašanje: »Kako si to doživel?«

Naˇcelo 8: minimalna struktura, maksimalna odprtost
Uˇcitelj naj pripravi okvir, ne pa natanˇcnega scenarija.
Narava že ponuja dovolj kompleksnosti, ˇcetudi gre za morda povsem
enovit prostor, kot je npr. obiˇcajen travnik. Naloga pedagoga je, da jo pre-
pozna in usmeri, ne da jo nadomesti.

Naˇcelo 9: vrednotenje kot proces, ne kot rezultat
V logosomatskem pristopu ocenjevanje ni osredotoˇceno na pravilnost iz-
vedbe, temveˇcna:

•vkljuˇcenost,
•zaznavo,
• sposobnost refleksije.
To ne pomeni odsotnosti kriterijev, temveˇc njihovo preusmeritev v sa-
mo doživljanje in ustvarjalno povezovanje z elementi okolja.

Naˇcelo 10: varnost kot odnos, ne kot omejitev
Pouˇcevanje na prostem pogosto omejuje skrb za varnost. V logosomat-
skem okviru pa varnost ni le nadzor, temveˇcrazvijanje obˇcutkazalastne
meje in prepoznavanje svojih gibalnih kompetenc.
Uˇcenci se uˇcijo:
• zaznati tveganje,
• prilagoditi gibanja,
•prevzeti odgovornost.

Praktiˇcni napotki ne predstavljajo nove metode, temveˇcdrugaˇcen na-
ˇ cin gledanja na pouˇcevanje. Ko uˇcitelj zaˇcne zaupati gibanju kot nosilcu
uˇcenja, se tudi njegova vloga spremeni, saj manj razlaga in nadzira, ker
veˇc opazuje, odpira in ozavešˇca.
In prav v tem se skriva bistvo pouˇcevanja na prostem, namreˇcdauˇcen-
cem omogoˇcimo, da vstopijo v odnos s prostorom, telesom in samimi
sabo.

Zakljuˇcek: k ponovni vzpostavitvi odnosa z naravo kot odliˇcno
uˇciteljico
ˇ Ce pouˇcevanje na prostem umestimo v okvir utelešenega in enaktivne-
ga uˇcenja, postane jasno, da ne gre zgolj za metodološko izbiro, temveˇc
za temeljno vprašanje odnosa – odnosa do telesa, do sveta in do samega
procesa spoznavanja. Sodobno izobraževanje je v veliki meri zaznamova-

126