Page 125 - Poučevanje zunaj učilnice

Organsko uˇ cenje z gibanjem

• stabilno – nestabilno,
•mehko – trdo,
•tiho – glasno.
Primer. Uˇcenci najprej teˇcejo hitro, nato poˇcasi, nato poskušajo najti
»sredino« in opazujejo razliko v telesnem obˇcutku.

Naˇcelo 4: odprte naloge
Namesto enega pravilnega odgovora naj naloge omogoˇcajo veˇcpoti.
Namesto: »Prehodi to pot pravilno.«
Raje: »Najdi naˇcin, kako priti ˇcez to obmoˇcje, da se bo tvoje telo poˇcu-
tilo stabilno.«
Takšne naloge spodbujajo raziskovanje, ne reprodukcije.
Naˇcelo 5: uˇcitelj kot usmerjevalec pozornosti
Vloga uˇcitelja se premakne od razlage k usmerjanju.
Namesto razlaganja, »kaj je prav«, uˇcitelj odpira vprašanja, usmerja za-
znavo, pomaga poimenovati izkušnjo.
Primer. »Ali ˇcutiš razliko med hojo po travi in po kamenju?«
»Kako se tvoje telo prilagodi?«

Naˇcelo 6: vkljuˇcevanje tišine in ustavljanja
Uˇcenje ni le gibanje, temveˇc tudi zmožnost zaznavanja v mirovanju.
Primer. Po aktivnosti uˇcenci za kratek ˇcas obstanejo, zaprejo oˇci in
opazujejo:
•dihanje,
•srˇcni utrip,
•obˇcutke v telesu.
Ta prehod iz akcije v zaznavo poglobi izkušnjo in bogati doživljajsko
kakovost.
Naˇcelo 7: refleksija kot opis izkušnje
Namesto klasiˇcnega preverjanja znanja se lahko uporabi refleksija, s ka-
tero hkrati omogoˇcimo podroˇcne in predmetne povezave, krepimo kom-
petence izražanja ter omogoˇcamo prostor pristnosti in s tem razvojni tok
otrokove individuacije.
Oblike:
• kratek pogovor,
• zapis v dnevnik,
• risba izkušnje.

125