Page 124 - Poučevanje zunaj učilnice

Milan Hosta

poudarja gibalno-dinamiˇcni vidik, drugi pa njegovo notranjo, smiselno
in pomenljivo organizacijo.

Razprava
Praktiˇcni napotki in naˇcela za logosomatsko pouˇcevanje na prostem
ˇ Ce logosomatiko razumemo kot okvir, v katerem se pomen poraja iz no-
tranje kvalitativne dinamike gibanja, potem je kljuˇcno vprašanje, kako
takšen pogled prenesti v pedagoško prakso. Ne gre za uvajanje nove me-
tode ali rigidnega protokola, temveˇc za spremembo orientacije od posre-
dovanja vsebin k oblikovanju izkušenj. Spodnji napotki so izhodišˇca, ki
lahko uˇcitelju pomagajo odpreti prostor za utelešeno uˇcenje.
Naˇcelo 1: izhodišˇce je gibanje
Uˇcenje naj se zaˇcne z gibanjem in ne z razlago. Namesto da uˇcitelj najprej
predstavi koncept (npr. ravnotežje, smer, ritem), lahko uˇcence povabi v
situacijo, kjer se ti pojavi spontano izkušajo.
Primer. Uˇcenci hodijo po razliˇcnih podlagah (trava, pesek, korenine)
in opazujejo ter s tem poudarjeno zaznavajo, kaj se dogaja z njihovim
telesom.

Naˇcelo 2: zaznava pred interpretacijo
Izkušnja naj ima prednost pred razlago. Uˇcenci naj najprej opazijo, kaj
se dogaja, šele nato naj to poimenujejo in s tem uzavešˇcajo in osmišljajo
notranje zaznave.
Kljuˇcna vprašanja:
• Kaj si opazil?
•Kako se je to ˇcutilo?
• Kje v telesu si to zaznal?

Stem uˇcitelj usmerja pozornost v interocepcijo in kvalitativno dimen-
zijo izkušnje.

Naˇcelo 3: razlike kot uˇcni material
Narava ponuja neprestano variabilnost. Uˇcenje lahko temelji na zazna-
vanju razlik.
Spektri, ki jih uˇcitelj lahko raziskuje z uˇcenci, so dobesedno neizˇcrpen
vir spoznavanja samega sebe in okolja. Kratek sistematiˇcni pregled smo
navedli v prejšnjem prispevku in tu navajamo le nekaj najoˇcitnejših:

•hitro – poˇcasi,
•napeto – sprošˇceno,

124