Page 48 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih
P. 48

Andreja Retelj


                  dobro razvite digitalne kompetence. Digitalna orodja namreč sama po sebi
                  nimajonobenedodanedidaktičnevrednosti(Bertheleidr.,2023;Drackertidr.,
                  2022); ta se ustvari šele s premišljenim didaktičnim načrtovanjem in izvedbo
                  pouka (Kerres, 2001, str. 45).
                    Raziskave, ki preučujejo razvoj digitalnih kompetenc učiteljev, kažejo, da
                  je potreba po sistematični tehnološki in pedagoški podpori učiteljem ve-
                  lika, saj imajo številni relativno nizko razvito digitalno zmožnost (Fernández-
                  Batanero idr., 2021; Smestad idr., 2023) ter zelo razpršene interese in raznolike
                  pristope k uporabi tehnologije pri pouku (Schulze-Vorberg idr., 2021). John-
                  son idr. (2023) ugotavljajo, da študenti pedagoških smeri pogosto precenju-
                  jejo lastno digitalno kompetenco, saj je njihovi rezultati na testih znanja s
                  tega področja ne potrjujejo; prav tako se raven kompetenc v času študija ne
                  izboljšuje. Saubern idr. (2020) poudarjajo, da učitelji, ki imajo visoko razvito
                  digitalno kompetenco, bistveno bolj cenijo integracijo tehnologije za spod-
                  bujanje kompleksnega mišljenja in medpredmetnega povezovanja kot tisti z
                  nizko razvito digitalno kompetenco. Nekatere raziskave (Caena in Redecker,
                  2019; Lucas idr., 2021) dodatno opozarjajo, da digitalnekompetenceneobse-
                  gajo le tehničnega znanja, temveč vključujejo tudi pedagoško-didaktične in
                  refleksivne dimenzije profesionalnega delovanja učitelja. Evropski okvir Dig-
                  CompEdu (Redecker, 2018) digitalno kompetenco opredeljuje kot večrazse-
                  žen konstrukt, ki zajema področja digitalnih virov, poučevanja in učenja, vre-
                  dnotenja, opolnomočenja učencev ter profesionalnega sodelovanja in refle-
                  ksije.Vtemkontekstuštevilni avtorji poudarjajo pomen reflektiranerabeteh-
                  nologije, pri kateri učitelji zavestno presojajo pedagoško dodano vrednost
                  digitalnih orodij ter jih vključujejo v skladu z didaktičnimi cilji in značilnostmi
                  učencev (Brinegar, 2023; Lindfors idr., 2021; Røkenes idr., 2022).
                    Evropski okvir digitalnih kompetenc izobraževalcev DigCompEdu (Re-
                  decker, 2018) opredeljuje šest področij in 22 konkretnih kompetenc, ki naj bi
                  jih razvili sodobni izobraževalci. Ta okvir je posebej relevanten ne le za učite-
                  lje, marveč tudi za študente, ki šele stopajo na pot poučevanja. Okvir obsega
                  šest ključnih področij v izobraževanju in povezuje pedagoške cilje z vidiki
                  digitalizacije. Ključna področja po DigCompEdu so: (1) poklicno delovanje,
                  (2) digitalni viri, (3) poučevanje in učenje, (4) vrednotenje, (5) opolnomočenje
                  učencev, (6) vodenje in podpora učencem pri pridobivanju digitalnih kom-
                  petenc.
                    Okvir služi kot orodje, s katerim učitelji vrednotijo svoje digitalne kompe-
                  tence in načrtujejo nadaljnji razvoj (Caena in Redecker, 2019; Redecker, 2018,
                  str.7).Vnadaljevanjubomoprikazali,kakosejeskozikonkretnedejavnostipri
                  predmetu Didaktika nemščine razvijalo več kompetenc znotraj teh področij.


                  48
   43   44   45   46   47   48   49   50   51   52   53