Page 46 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Andreja Retelj

nastali različni modeli in okviri, ki poskušajo digitalne kompetence učite-
ljev sistematično opredeliti in ovrednotiti (prim. Nguyen in Habók, 2024).
Najbolj razširjen okvir DigCompEdu (Redecker, 2018) poudarja pomen celo-
stnegarazvojadigitalnihkompetencizobraževalcev.Timorajoznatidigitalna
orodja kritično izbirati ter jih odgovorno, učinkovito in reflektirano upora-
bljati pri poučevanju ter učenju. Dobro razvite digitalne kompetence danes
predstavljajo pomemben del profesionalnih kompetenc učiteljev (Caena in
Redecker, 2019). Poleg poznavanja digitalnih orodij in sedaj tudi orodij ume-
tne inteligence ter tehnične usposobljenosti za njihovo rabo je za sodobnega
učitelja ključnegapomenarazumevanje,kakotaorodjavplivajonaučnepro-
cese, dosežke učencev in njihovo motivacijo za učenje.
Spremembe, ki jih prinaša digitalizacija, pomembno vplivajo tudi na vlogo
učitelja vprocesu poučevanja, saj se ta vse bolj oddaljuje od tradicionalnega
posredovanja znanja in prevzema vlogo usmerjevanja in načrtovanja učnega
procesa. V tej novi vlogi »akterja sprememb« (Ortmann-Welp, 2021, str. 44)
mora učitelj znati smiselno vključevati digitalna orodja v pedagoški proces
tako, da ta spodbujajo trajnostno učenje in prispevajo k višji kakovosti izo-
braževanja (Golonka idr., 2014).
Na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se v izobraževanje bodočih uči-
teljev nemščine že več let vključujejo elementi digitalno podprtega pouče-
vanja, vendar so tovrstne vsebine v obvezne predmete pogosto vključene le
v manjšem obsegu in sporadično (Retelj,2021). Pri predmetu Digitalna tehno-
logija pri pouku tujih jezikov sicer ciljno in načrtno razvijamo digitalno zmo-
žnost bodočih učiteljev, vendar je ta predmet izbiren in tako ne doseže celo-
tne populacije bodočih učiteljev nemščine. Posledično primanjkuje sistema-
tičnega, reflektivno naravnanega pristopa, ki bi omogočil celosten razvoj di-
gitalnih zmožnosti vseh bodočih učiteljev nemščine ter premišljeno in odgo-
vorno rabo digitalnih tehnologij v lastni učni ter prihodnji poučevalni praksi.
Na nujnost izobraževanja učiteljev in bodočih učiteljev nemščine za učinko-
vito in odgovorno rabo digitalnih medijev opozarja tudi Funk (2019, str. 77).
V prispevku predstavljamo primer uvajanja spletnega samopreverjanja pri
obveznem predmetu Didaktika nemščine. Cilj te uvedbe je bil podpreti ra-
zvoj ključnih digitalnih zmožnosti študentk in študentov, spodbuditi njihovo
samoregulacijo učenja ter okrepiti kritično refleksijo o možnostih in pasteh
uporabe digitalnih orodij pri poučevanju ter učenju nemščine kot tujega je-
zika. Prispevek ponuja konkreten primer strukturirane digitalne podpore v
visokošolskemizobraževanjubodočih učiteljevnemščineterizhodiščazana-
daljnjerazmislekeosmiselniintegracijidigitalnihstrategijnapodročjudidak-
tike tujih jezikov.

46