Page 378 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Aleš Mohorič

rijo tudi Haleem idr. (2022). Cilji pilotne prenove so bili doseženi, kar potrjuje
ustreznost ISLE za integracijo kompetenc za trajnostnost in digitalnih kom-
petenc.

Sklep
PrenovapedagoškegaštudijskegaprogramanaFakulteti zamatematiko in fi-
ziko Univerze v Ljubljani je pokazala, da premišljeno združevanje strokovnih
vsebin, sodobnih didaktičnih pristopov in tehnoloških inovacij prinaša opri-
jemljive učinke tako v kakovosti pouka kot v pripravljenosti bodočih učiteljev
na izzive sodobne šole. Vključitev teme trajnostne rabe energije skozi analizo
različnih svetlobnih virov je študentom ponudila konkretno priložnost, da te-
meljne fizikalne zakone povežejo z realnimi družbenimi potrebami. Vzpore-
dno je prenova MP s sistematično vključitvijo pametnih telefonov in aplika-
cije Phyphox okrepila digitalne kompetence bodočih učiteljev in jih usposo-
bila za načrtovanje študijskih izkušenj, ki aktivno vključujejo dijake v razisko-
valni proces.
Metodološki okvir ISLE je omogočil naravno integracijo obeh prenovljenih
vsebin v enoten pedagoški pristop, katerega temelj so raziskovanje, ekspe-
rimentiranje in refleksija. Rezultati pilotne izvedbe pozitivno odgovarjajo na
vsa tri raziskovalna vprašanja: pristop ISLE je s svojo relevantnostjo za vsak-
dan in poklic učitelja (RV1) povečal motivacijo in angažiranost, izboljšal razu-
mevanje trajnostnih konceptov preko fizikalnih modelov in LCA ter vrednosti
dostopnih orodij (RV2) in okrepil digitalne kompetence za večjo samozavest
pri uporabi orodij za poučevanje (RV3).
Omejitveraziskaveso majhen vzorec,ki omejujeposploševanje,kratko tra-
janje pilotne izvedbe brez ocene dolgoročnih učinkov, odsotnost sistema-
tične primerjave stanja pred prenovo ter tehnične ovire, kot je neenaka opre-
mljenost študentov s pametnimi telefoni.
Prenova kaže, da je kompetence za trajnostnost in digitalne kompetence
mogoče učinkovito vključiti v pouk fizike z dostopnimi orodji. Za prakso to
pomeni, da bodoči učitelji pridobijo konkretne didaktične scenarije za sre-
dnješolski pouk. Dolgoročno lahko pričakujemo, da bodo diplomanti samo-
zavestneje uporabljali znanstveno metodo, spodbujali trajnostno naravnano
vedenje in dijake opremljali z znanji za uporabo digitalnih orodij za 21. stole-
tje. Prihodnje raziskave bi morale zajeti večji vzorec, longitudinalno spremlja-
nje diplomantov ter primerjave med fakultetami za oceno dolgoročne učin-
kovitosti pristopa. Nadaljnji razvoj programa lahko vključuje tesnejše inter-
disciplinarne povezave in razširitev nabora eksperimentov s sodobno tehno-
logijo.

378