Page 312 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Špela Cerar in Irena Nančovska Šerbec

vanje, modeliranje in obravnavanje trajnostnih sistemov (Bocconi idr., 2022;
Krajnc idr., 2017).
Unesco v okviru Agende za trajnostni razvoj do leta 2030 poudarja, da mo-
rajo biti posamezniki pripravljeni na aktivno delovanje za spremembe ter
sposobni prepoznati priložnosti in tveganja, ki jih prinašajo nove tehnolo-
gije (UNESCO, 2021). V tem okviru trajnostne kompetence postajajo ključen
element izobraževanja: digitalna pismenost skupaj z RM omogoča struktu-
rirano obravnavo kompleksnih trajnostnih izzivov (Kayyali, 2025). V našem
primeru izobraževanje za trajnostni razvoj uresničujemo z načrtnim pove-
zovanjem digitalne pismenosti in RM kot temeljnih orodij za razumevanje,
analizo ter obvladovanje sodobnih trajnostnih izzivov (Van der Velden idr.,
2021). Sodobni kurikulumi osnovnih in srednjih šol se vse pogosteje obra-
čajo k pristopom izobraževanja STE(A)M (iz angl. Science, Technology, Engi-
neering, Arts, Mathematics), kjer učitelji prevzemajo vlogo medpredmetnih
povezovalcev oz. »strategov integracije«, saj morajo usklajevati vsebine raz-
ličnih disciplin. Metaanaliza 21 empiričnih raziskav je pokazala, da izobraže-
vanje STE(A)M pomembno krepi učiteljeve sposobnosti za medpredmetno
poučevanje (Wu idr., 2024). Takšni pristopi se v evropskem prostoru vse bolj
uveljavljajo tudi v informatiki, kjer se poudarja potreba po kakovostnem ra-
čunalniškem izobraževanju, ki presega ozke tehnične okvire in vključuje širšo
digitalno kompetentnost ter sposobnosti kritičnega razmišljanja (Sampson
idr., 2025). Ker sta vzgoja in izobraževanje za trajnostni razvoj (VITR) postala
ključni element sodobnega izobraževanja, bodoči učitelji računalništva po-
trebujejo kompetence za povezovanje digitalnih tehnologij (in računalni-
štva) z vsebinami trajnostnega razvoja. Unesco (2021) v dokumentu Vzgoja
in izobraževanje za trajnostni razvoj: kažipot za 2030 poudarja, da je VITR se-
stavni del kakovostnega izobraževanja in da se trajnostne kompetence raz-
vijajo skozi medpredmetno povezovanje, sodelovalno učenje ter refleksijo
o družbenih in tehnoloških posledicah učenja. Iz tega izhaja naloga viso-
košolskih programov: izobraziti pedagoge, ki so zmožni medpredmetnega
povezovanja vsebin STE(A)M, razvijati širše kompetence ter ob tem ustrezno
naslavljati pedagoško dimenzijo in aktualna družbena vprašanja. Smernice
zaprenovo visokošolskegastrokovnegaizobraževanja(Ministrstvo zaizobra-
ževanje,znanostinšport,2022)zatojasnoopredeljujejonujnostposodobitve
študijskih programov v smeri krepitve digitalnih kompetenc vseh učiteljev,
vključevanja vsebin trajnostnega razvoja ter spodbujanja transformativnega
učenja.
Prispevek obravnava projektno učno delo kot pedagoški pristop za inte-
gracijo računalniškega mišljenja in trajnostnih kompetenc v izobraževanju

312