Page 208 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Nataša Dolenc

snaževanje vode in zraka, izguba biotske raznovrstnosti, prekomerno na-
raščanje prebivalstva, tanjšanje ozonske plasti, izčrpavanje naravnih virov,
zvočno in svetlobno onesnaževanje ipd. (IPSOS, 2019; International Resource
Panel, 2019). Globalno segrevanje ima trenutno največji vpliv na celoten pla-
net. Človeške dejavnosti, predvsem izgorevanje fosilnih goriv, pomembno
prispevajo k naraščanju koncentracij toplogrednih plinov v Zemljini atmos-
feri (NASA, 2024), kar vodi v povečanje povprečne globalne temperature.
To bistveno prispeva k podnebnim spremembam, ki se kažejo v dvigova-
nju morske gladine, zakisanju oceanov, taljenju ledu, pojavljanju ekstremnih
vremenskih pojavov, degradaciji habitatov in izgubi biotske raznovrstno-
sti (National Academy of Sciences, 2020). Podnebne spremembe ogrožajo
stabilnost ekosistemov, negativno vplivajo na zdravje ljudi in povzročajo re-
sne družbeno-gospodarske posledice (Intergovernmental Panel on Climate
Change, 2022). Prav zaradi tega je razumevanje podnebnih sprememb te-
meljnega pomena za oblikovanje trajnostne prihodnosti, razvijanje pod-
nebne pismenosti pa se je v zadnjih dveh desetletjih uveljavilo kot eden
ključnih ciljev vzgoje in izobraževanja.
Podnebna pismenost je večdimenzionalen koncept, ki presega zgolj po-
znavanje znanstvenih dejstev o podnebnih spremembah, saj vključuje razu-
mevanje vzrokov in posledic podnebnih sprememb ter možnih rešitev, kri-
tično vrednotenje informacij, oblikovanje ustreznih stališč in vrednot ter raz-
vijanje pripravljenosti za aktivno ukrepanje (Azevedo in Marques, 2017; Raj
in Amin, 2024). Neločljivo je povezana z naravoslovno pismenostjo, vendar
izpostavlja pomen povezovanja znanja z etično, družbeno in s politično od-
govornostjo posameznikov ter skupnosti (US Global Change Research, 2024).
Podnebno pismena oseba je pripravljena sprejemati trajnostno naravnane,
premišljene odločitve in odgovorno ukrepati za podnebno odporno trajno-
stno prihodnost ter tako prispevati k trajnostnemu razvoju na ravni vsakda-
njega življenja in širše družbe (Anderson, 2010).
Z vidika izobraževanja učiteljev je podnebna pismenost še posebej po-
membna, saj bodo imeli bodoči učitelji ključno vlogo pri oblikovanju učen-
čevih vrednot, stališč in odnosa do okolja (Dolenc Orbanić in Kovač, 2021).
Njihova podnebna pismenost in kompetence za trajnostni razvoj so zato
ključne za učinkovito poučevanje podnebnih vsebin ter za spodbujanje ak-
tivnega državljanstva, usmerjenega v trajnostno prihodnost (Bianchi, 2022;
Corres idr., 2020). Trajnostne kompetence dopolnjujejo koncept podnebne
pismenosti in poudarjajo celostno naravnanost izobraževanja za trajnostni
razvoj. Evropski okvir trajnostnih kompetenc – GreenComp (Bianchi idr.,
2022) je skupen referenčni okvir za oblikovanje znanja, spretnosti in vrednot,

208