Page 161 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji

ljajo učitelji računalništva in športa, medtem ko je uporaba pri učiteljih razre-
dnega pouka najmanj pogosta. Po Bonferronijevi korekciji je bila statistično
značilna razlika potrjena le med učitelji računalništva in razrednega pouka (p
= 0,010). To pomeni, da učitelji računalništva umetno inteligenco pri admi-
nistrativnih nalogah uporabljajo pogosteje v primerjavi z učitelji razrednega
pouka. Ostale primerjave med skupinami niso dosegle ravni statistične zna-
čilnosti.
V kontekstu neposrednega dela z učenci so bile prav tako ugotovljene sta-
tistično značilne razlike. Najpogosteje umetno inteligenco pri delu z učenci
uporabljajo učitelji računalništva in družboslovja, redkeje pa učitelji športa.
Parne primerjave so pokazale, da so statistično značilne razlike prisotne med
učitelji računalništva in razrednega pouka (p = 0,010) ter med učitelji raču-
nalništva in športa (p = 0,032). To pomeni, da učitelji računalništva umetno
inteligenco pri neposrednem delu z učenci uporabljajo pogosteje v primer-
javi z učitelji razrednega pouka in športa. Med drugimi skupinami razlike niso
bile statistično potrjene.
In nazadnje, v kontekstu posredovanja povratnih informacij in ocenjeva-
nja znanja so bile ugotovljene statistično značilne razlike med učitelji različ-
nih predmetnih področij. Pogostejša uporaba umetne inteligence je bila zna-
čilna za učitelje računalništva in družboslovja, medtem ko je bila uporaba pri
športnih učiteljih najmanjša. Vendar dodatna analiza parnih primerjav ni po-
kazala statistično značilnih razlik med nobenim posameznim parom.

Pogostost uporabe različnih skupin orodij umetne inteligence
Učitelji poročajo, da med orodji umetne inteligence najpogosteje uporab-
ljajo generativne klepetalnike. Sledijo orodja za ustvarjanje slik in grafike,
prevajanje in transkripcijo ter kvize in interaktivne vaje. Orodja, ki omogočajo
jezikovne popravke, ustvarjanje videoposnetkov in avatarjev, samodejno
preverjanje znanja ter personalizirano učenje, so manj razširjena – več kot
polovica učiteljev jih ne uporablja (preglednica 6).
Kot je razvidno iz preglednice 7, se uporaba generativnih klepetalnikov
med osnovnošolskimi učitelji različnih predmetnih področij statistično zna-
čilno razlikuje, kar potrjuje rezultat Kruskal-Wallisovega preizkusa. Najpogo-
steje jih uporabljajo učitelji računalništva in družboslovja, medtem ko so kle-
petalniki manj razširjeni med učitelji razrednega pouka in umetnosti. Parne
primerjave z Bonferronijevo korekcijo so razkrile statistično značilne razlike
med učitelji računalništva in razrednega pouka (p = 0,001), med učitelji ra-
čunalništva in umetnosti (p = 0,025) ter med učitelji računalništva in mate-
matike, naravoslovja in tehnike (p = 0,026). Učitelji računalništva generativne

161