Page 166 - Razvoj kompetenc prihodnosti v pedagoških študijskih programih

Monika Mithans, Milena Ivanuš Grmek in Sabina Ograjšek

vanju. Dodatno ugotavljamo, da se pogostost uporabe umetne inteligence
razlikuje glede na predmetno področje. Najpogosteje jo uporabljajo učitelji
računalništva, redkeje pa učitelji razrednega pouka, pri čemer je bila razlika
med tema skupinama tudi statistično značilna.
Uporaba umetne inteligence med osnovnošolskimi učitelji se pomembno
razlikuje glede na kontekst. Najpogosteje je prisotna v zasebnem življenju
in pri profesionalnem razvoju, precej redkeje pa pri neposrednem pedago-
škem delu – še posebej pri ocenjevanju in podajanju povratnih informacij,
kjer umetne inteligence večina učiteljev sploh ne uporablja. Tudi Yin Hong
Cheah idr. (2025) ugotavljajo, da je raba umetne inteligence pri neposrednem
poučevanju v razredu redka. Eden od razlogov za to zadržanost so številni
izzivi, povezani z uporabo umetne inteligence v teh segmentih izobraževal-
nega procesa. Učitelji se soočajo z vprašanji veljavnosti, pravičnosti, transpa-
rentnosti in varovanja podatkov, ki jih takšna orodja odpirajo. Poleg tega ob-
staja skrb, da bi nepremišljena uporaba umetne inteligence lahko zmanjšala
avtonomijo učencev, spodbudila osredotočenost na rezultate testov name-
sto na poglobljeno učenje in posledično ogrozila zanesljivost ocen (Bulut idr.,
2024;Zhangin Mao,2023).Takšni vzorcikažejo,daučitelji umetno inteligenco
trenutno dojemajo pretežno kot orodje za osebno in strokovno podporo,
manj pa kot sredstvo za neposredno izboljševanje učnega procesa. Pri večini
kontekstov so se pokazale statistično značilne razlike glede na predmetno
področje, pri čemer so bili v ospredju predvsem učitelji računalništva.
Pri vrstah orodij umetne inteligence, ki jih uporabljajo osnovnošolski uči-
telji, izstopajo predvsem generativni klepetalniki, sledijo pa jim orodja za
ustvarjanje slik in grafik, prevajanje ter kvize in interaktivne vaje. Orodja za
jezikovne popravke, videovsebine, avtomatsko ocenjevanje ter personalizi-
rano učenje so bistveno manj razširjena in jih večina učiteljev ne uporablja.
Ti podatki kažejo, da je uporaba usmerjena predvsem v orodja, ki so splošno
dostopna, enostavna za uporabo in omogočajo hitro podporo pri pripravi
učnih gradiv ali osebnem delu.
Razlike med predmetnimi področji so bile prisotne predvsem pri uporabi
generativnih klepetalnikov, orodij za kvize ter jezikovnih popravkov. Učite-
lji računalništva so klepetalnike uporabljali pogosteje kot drugi učitelji, kar
bi lahko nakazovalo višjo digitalno pismenost. Učitelji jezikov so pogosteje
uporabljali orodja za jezikovne popravke in slogovne predloge, kar je razu-
mljivo glede na vsebinske zahteve njihovega predmeta. Pri večini drugih vrst
orodij (npr. prevajanje, analitika napredka) statistično značilnih razlik med
predmetnimi skupinami ni bilo, kar lahko kaže na njihovo splošno slabo raz-
širjenost ali manjšo zaznano uporabnost v različnih pedagoških kontekstih.

166