Page 607 - Tomajci

Oblikovanje spomina lokalne skupnosti

zaradi slabega ekonomskega in vojaškega položaja Italije pogosto niso ime-
li. Pri natančnem popisu družin in hiš se ni ognil nekdanji gostilni Na oglu,
v kateri je bil med vojno sedež nemške posadke: »Desno spodaj je bil glavni
urad, ki ga je vodil Oberjäger neki Getsch iz Bocna. Ker je nosil očala, so mu
rekli kratko očalar ali hudič, ker so ga imeli za vražje hudega [...]. Župnik
Kjuder ga ima v dobrem spominu ...«³⁶ Predvsem pa zapiše, kar je slišal,
namreč da »[n]iso pustili slabega vtisa, posebno gledé reda in snage« (žat,
ak, t, 3, 856). Podobno zapiše tudi za zavezniške zasedbene sile: »Maševal
v Utovljah. Okoli cerkve sami šotori angl. vojske. Silno čisti. Opremljeni z
vsem komfortom. Kakšno milo! Vedno zlikani. Taktni do ljudij« (žat, ak,
tk, 256).
S tem se je ohranil tudi v lokalni kontekst vpet spomin na vse, ki so v 20.
stoletju skupnosti delovali kot zunanji dejavniki ter jih je bilo v obdobju
njegovega delovanja vse več. Seznami z biografijami in vtisi o učiteljih, ob-
činskih tajnikih, županih ter predvsem fašističnih uradnikih v Tomajščini,
ki bi bili brez Kjudrovih spominskih zapisov verjetno za vedno pozabljeni,
sploh v primeru njihovih kratkotrajnih namestitev, so obsežni. Ne manj-
kajo pa niti pri opisu vseh hiš in v njih se v veliki meri prikazuje avtorjev
avtobiografski spomin, ki ohranja spomin na sicer davno pozabljene med-
osebne odnose in tako spomin skupnosti oblikuje tudi v sedanjosti, mimo
iskanja popolne historične natančnosti zapisanega.

Namesto zaključka: Albin Kjuder kot kronist tomajske zgodovine
in družbenih sprememb
Albin Kjuder je s svojim delom pomembno zaznamoval zgodovinski spo-
min tomajske župnije in širše kraške skupnosti. Čeprav njegovi zapisi po-
gosto delujejo kot kronika cerkvenih objektov, inventarja in dušnopastir-
skega dela, segajo mnogo dlje – ponujajo vpogled v družbene spremembe,
identiteto kraja in vsakdanje življenje. Njegov način beleženja preteklosti
združuje osebne spomine, ustno izročilo in kroniški slog, s čimer je odlo-
čilno prispeval k temu, kako skupnost danes dojema svojo zgodovino. Kju-
der ni bil zgolj pasiven zapisovalec dogodkov, temveč je skozi svoje delo
tudi aktivno oblikoval kolektivni spomin. Njegovi zapisi niso vedno strogo
zgodovinsko natančni, saj pogosto temeljijo na ustnem prenosu in subjek-
tivnih interpretacijah, včasih brez jasne podlage v drugih virih. S tem je
sicer ohranjal zgodovinski spomin skupnosti, hkrati pa oblikoval selektiv-

³⁶ Proti koncu vojne mu je namreč precej pomagal pri posredovanju za vaščane, ki so se znašli
v težavah pri nemških vojaških oblasteh.

605