Page 608 - Tomajci
P. 608

Jurij Hadalin


               no podobo preteklosti, v kateri so bile nekatere zgodbe poudarjene, druge
               pa potisnjene v ozadje.
                 Kot vpliven duhovnik in kulturni posrednik je Kjuder združeval osebno
               perspektivo z navidez objektivnimi zapisi, zaradi česar so njegova dela po-
               stala referenčna točka za kasnejše zgodovinske interpretacije. Njegov stil
               podajanja dogodkov, ki prepleta kronološke zapise z osebnimi opažanji in
               anekdotami, še dodatno krepi vpliv njegovih del. Čeprav se večinoma izra-
               ža v tretji osebi, se ob določenih ključnih trenutkih vrača k avtobiografske-
               mu tonu. Njegovi zapisi so pogosto kronološko in tematsko razpršeni, kar
               kaže na spontano nastajanje del v prostem času. Mnoge pripovedi vsebu-
               jejo ponavljanja, protislovja in subjektivne interpretacije, pri čemer bralcu
               prepušča nalogo, da sam poveže posamezne zgodovinske drobce. V njih
               lahko sledimo širšim družbenim in političnim spremembam – od fašistič-
               nega obdobja do jugoslovanske uprave –, pri čemer posebno pozornost na-
               menja odnosu oblasti do cerkve, cerkvenim gradbenim projektom in njiho-
               vemu financiranju. Pri tem pogosto poudarja svojo vlogo pri pridobivanju
               sredstev iz različnih virov.
                 Kljub morebitni pristranskosti in slogovni nedoslednosti njegovo delo
               ostaja dragocen vir za razumevanje socialnega, političnega ter kulturne-
               ga dogajanja na Krasu v obdobju 1860–1960. Kjudrovo pisanje, ki subtilno
               namiguje na politične in družbene spremembe, a se izogiba neposrednim
               konfrontacijam, ponuja vpogled v zapletene odnose med cerkveno in po-
               svetno oblastjo. Njegovi zapisi niso zgolj dokumenti preteklosti, temveč
               delaktivnegaprocesazgodovinjenja,vkateremseosebnepripovedi preple-
               tajo s širšim družbenim kontekstom. Posebej pomembno je njegovo ume-
               ščanje lokalne zgodovine v primorski narodnoobrambni boj – pri čemer
               izpostavlja predvojni antifašizem, medtem ko odporniško gibanje v drugi
               svetovni vojni ostaja v ozadju.
                 Kot avtoritativen glas v skupnosti je Kjuder odločal, kaj bo ostalo zapisa-
               no in kako bo preteklost predstavljena. S tem je prispeval k selektivnemu
               zgodovinjenju, kjer so nekateri dogodki postali osrednji del lokalne identi-
               tete, drugi pa so bili pozabljeni. Njegova dela tako niso le zgodovinski viri,
               temveč tudi ključni element identitetnega diskurza skupnosti, saj posredo-
               vani spomini utrjujejo občutek pripadnosti in kontinuitete s preteklostjo.


                    Arhivski viri
                    žat: Župnijski arhiv Tomaj
                        ak, t: Albin Kjuder, Tomaj, rokopis, knjige 1 (1954), 2 (1955), 3 (1957),
                       4(1958) in5(1957)


               606
   603   604   605   606   607   608   609   610   611   612   613