Page 503 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

birala pri okrajnem partijskem komiteju v Sežani, da bi Antonija postala
tajnica tomajskega knoo. Ni ji uspelo, najbrž zato, ker so o njej napisa-
li predobro karakteristiko. Ker je Antonija od leta 1947 dalje službovala v
sežanski podružnici Narodne banke, je povsem mogoče, da so vodilni v Se-
žani, morda celo sam partijski sekretar Danilo Petrinja, prišli do sklepa, da
jo je preprosto škoda za Tomaj. Je pa bila leta 1951 tajnica of Tomaj in leta
1952 izvoljena v občinsko sekcijo afž Dutovlje (pak, 539, 8, Celica Tomaj,
Zapisnik izredneseje, 5. marec1947; žat, ak, t,4,987; pak, 441, 6,Za-
pisnik o poteku volitev, Tomaj, 14. april 1952). Toda primer Kosovelove je
bil pred začetkom druge svetovne vojne še precej izjemen. V tradicionalni
vaški strukturi so imele ženske svoje mesto predvsem v verskem življenju.
Npr.,Marija Černe,žena mogotca Antona Černeta, je bila prva članica Tre-
tjegaredasv. Frančiška, ki so ga ustanovili leta 1884,aje umrlaželeta1890
(žat, ak, t, 2, 496). Prav tako je tomajska Marijina družba po preureditvi
leta 1925 štela okrog 80 članic. In po Kjudru bi jih imela še več, če član-
stvo ne bi bilo povezano s prepovedjo obiskovanja plesov. To je bila seveda
tradicionalna organizacija, ki je predvsem vzgajala dekleta, da so »ostajala
dobra in verna.« Družba je z delovanjem prenehala leta 1947 (Kjuder str.
493). Kot smo videli, je imela v tistem času tomajska afž svojo članico že
v večini lokalnih gospodinjstev. Leta 1952 je imela tomajska afž, ki pa je
morda pokrivala še kakšno sosednjo vas, 125 članic. Predsednica afž je
bila od oktobra 1949 Angela Fabjan, tudi članica partije, žena predsednika
of Karla Fabjana. Organizacija je sicer pri aktivnostih beležila več osek,
zdi se, da se je tomajskim ženskam zato poskušala približati tudi z orga-
niziranjem kuharskih tečajev in raznih predavanj, povezanih z družino in
gospodinjstvom. Hočeš nočeš je tako afž z eno nogo še vedno stala v po-
lju tradicije, ki pa je po letu 1947 niso več negovale šolske sestre. V idealu
je afž celo posegala v polje javne morale, ki je bila doslej predvsem v skr-
bi župnika, kajti skrbeti bi morala, da otroci ne zahajajo v gostilne in na
plesišča. Na drugi strani pa je moderen pečat puščala s širšim aktivizmom
(delovne akcije, boj za delovno produktivnost, proti nasprotni propagandi
itd.) in kulturno prosveto. Tu se je od leta 1950 izkazala Leonarda Zadnek,
žena ravnatelja tomajske nižje gimnazije, ki je šla župniku Kjudru očitno
zelo na živce. Opisal jo je kot »suho, bolehno, ampak silno energično bitje,
je hotela Tomaj prosvetno dvigniti in je znala po svoji volji in s pomočjo
civilne oblasti ves Tomaj zguncati« (žat, ak, t, 3, 865). Organizirala je tu-
di kuharski tečaj(žat, ak, t,3,865; pak, 539,30, 89,Analiza partijskega
dela, junij 1952; pak, 441, 6, 21, Sklepi [nedatirano]). Prav tako ni mogo-
če spregledati, da sta bili leta 1948 in 1950 na vodilnem mestu tomajske

501