Page 480 - Tomajci

Lev Centrih

ki si je zaradi preganjanja črne borze nedvomno nakopal nove sovražnike,
kar najbržnibilobrezpovezave z njegovoaretacijosstrani Nemcev.Prav
tako se velja spomniti, da je neprijazne dopise odpošiljal tudi zaradi drugih
občutljivih stvari. Zdi se, da drugi Tomajci, vključeni v nog, niso bili ta-
ko zelo izpostavljeni pri neprijetnih opravilih kot prav on. Bole je po koncu
vojne svojo priljubljenost stehtal na volitvah v krajevni narodnoosvobodil-
ni odbor. Kot bomo videli, ni bil nagrajen z veliko glasovi.
Ostane še pomembno vprašanje, kakšna je bila vloga župnika Kjudra pri
teh turbulentnih dogodkih. V nog na Primorskem so vidno vlogo igrali
tudi duhovniki, čeprav ne enako na vseh njegovih ravneh. Npr., v nos-u je
bil septembra 1943 samo en duhovnik, kar je zelo zmotilo Kocbeka (Ferenc
1985, 29–32). Zato pa več duhovnikov najdemo na nižjih ravneh ljudske
oblasti. Izstopa primer župnika Antona Ferjančiča – Tarasa, ki je bil najprej
tajnik onoo, kasneje pa celo predsednik ooof za Brda (str. 236–237).
V novem okrožju za osrednjo Primorsko so bili leta 1944 za odposlance
izvoljeni oz. kooptirani štirje župniki (Ferenc 1991, 252). Kjudra bi v vrstah
primorske duhovščine, ki je bila naklonjena in včasih celo aktivna v nog,
iskali zaman. Predstavniki partizanstva in ljudske oblasti so ga poskušali
na svojo stran pridobiti najmanj dvakrat in obakrat neuspešno. Iz njegovih
zapisovjerazvidno, da jihjeodločno,čeneže kar odkrito sovražnozavrnil.
Po njegovih zapisih ga je prvič, 6. decembra 1943, obiskal že omenjeni
Matevž, lokalni funkcionar of. Pri tem obisku je zanimivo in povedno, da
je Matevža spremljal Ljubo Černe, domačin iz kroga/klike Pupisa – Ravbar-
ja.Černetovaprisotnostsicerpostavljalegitimnovprašanje,ali jemedRav-
barjevo – Pupisovo skupino in Kjudrom kdaj obstajal kakšen tihi dogovor
ali vsaj izmenjevanje stališč. Tem bolj, ker je Kjuder o Ravbarjevem nastopu
na tržaški prefekturi pisal neprimerno pozitivneje kot o vsem drugem, kar
so prej in pozneje napravili partizani in of. Vseeno moram poudariti, da
nam viri o možnih povezavah razen varljivih namigov ne ponujajo ničesar
zares oprijemljivega. Upoštevati moramo tudi, da je imel župnik v primer-
javi z mlajšo generacijo naslednikov starih tomajskih gospodarjev za seboj
neprimerno daljšo pot, na kateri si je nabral zavidljivo količino različnih
vrst kapitala, od kulturnega (npr. obvladanje tujih jezikov, obnova cerkve,
knjižničarstvo itd.) in izobrazbenega (bogoslovje v Ljubljani) do socialnega
(zveze znotraj in izven skupnosti, posredovanje med ljudmi, taktno komu-
niciranje z oblastmi). Zlobni jeziki so imeli v resnici prav. V Bourdieujevem
smislu je bil Kjuder res bogat, kapitalist. Bil je tudi del cerkvene elite, ki je
bila v odnosu do posvetnih elit lahko po potrebi tudi precej samozadostna.
Zato je lahko deloval popolnoma samostojno, brez pomoči in podpore no-

478