Page 440 - Tomajci

Lev Centrih

v kriznih trenutkih so si lahko skromne družine od njih obetale tudi po-
moč v materialni obliki, ki so jo praviloma poravnale z delom; (2) imeli so
nadpovprečno velik interes za aktivnosti, ki niso bile neposredno poveza-
ne s služenjem denarja, so pa potencialno ponujale ugled, krepile izkušnje,
zveze in poznanstva, s tem pa tudi nove poslovne priložnosti. Zaradi tega
razloga sta pevsko-bralno društvo in hranilnica veljala za pomembna kra-
ja srečevanja tomajske elite. Najambicioznejši Tomajci so si prizadevali za
članstvo in funkcije v več različnih ustanovah hkrati. Elito in vaščane skro-
mnega porekla je kot skupnost v prvi vrsti najtesneje povezovala lokalna
cerkev oz. vaški župnik. Ta si je prizadeval za množično participacijo vseh
Tomajcev ne glede na socialni položaj pri verskih praznikih in drugih po-
membnih dogodkih kakor tudi pri molilnih družbah in bratovščinah. Cer-
kveni dogodki so bili tudi priložnosti, ko je vaška elita nastopila v javnosti.
Socialna razdalja med elito in običajnimi ljudmi je najbolje prišla do izraza,
ko so si bili eni in drugi najbolj blizu. Kar pa še ne pomeni, da je bila žu-
pnikova avtoriteta brezpogojna. Nasprotno, kot bomo videli, je bil župnik
Kjuder nemalokrat v sporu tako z navadnimi vaščani kot s posameznimi
člani elite, ki se pri zasledovanju svojih zasebnih koristi nanj nemalokrat
niso niti najmanj ozirali.
V opisano družbeno stvarnost je najprej radikalno posegel fašizem, kma-
lu za njim pa dogodki druge svetovne vojne ter politični in ekonomski pre-
tresi, ki so prišli po njej. Elite so konservativne združbe ljudi – tudi takrat,
kadar njihovo članstvo sestavljajo ljudje naprednih svetovnih nazorov –,
in sicer zato, ker ne morejo vzdrževati socialne razdalje do vseh drugih, če
vsaj malo ne varujejo svojega malega sveta pred zunanjimi vplivi in spre-
membami. Kot take potrebujejo določen čas, da se ustalijo navade, vredno-
te, vzorci obnašanja, napredovanja/degradacije, sprejemanja, skratka vse,
kar tako skupino ljudi povezuje. Moderna tomajska elita se je oblikova-
la najmanj dolga desetletja, nemirni čas pa je pričel vidno načenjati nje-
no strukturo. Fašizem ji je odvzel dve pomembni instituciji: županstvo in
pevsko-bralno društvo. Elita pa je v glavnem ohranila svojo ekonomsko
moč. Ker je fašistična raznarodovalna politika porodila odpor, so pričele
na robu vaškega življenja, poleg Kjudrovega napol ilegalnega prizadevanja
za slovenski jezik, nastajati nove institucije. Najprej je bila to uporniška
celica Tigra, ki so jo kasneje nadomestile vojaško-politične institucije na-
rodnoosvobodilnega gibanja in komunistične partije ali, z enim izrazom,
»ljudska oblast«. Zlasti slednje institucije so imele na eni strani izrazit pro-
tielitni značaj, saj so si prizadevale vključiti maksimalno število ljudi, po-
sebej tistih skromnega porekla, na drugi strani pa so bile organizirane po

438