Page 439 - Tomajci

Politika in elita v Tomaju v prvi polovici 20. stoletja

pomembno, s kom in kje se posestniki enega ali pa celo več različnih kapi-
talovdružijo,skomseženijo, vkakšnešolehodijo njihovi otroci itd. Po-
vezave, ki med navedenimi posamezniki nastanejo na tak način, je mogo-
če razumeti kot omrežja družbene moči, v katerih domujejo različne elite.
Po Bourdieuju (2010, 119–127) je mogoče posamezni kapital konvertirati
v drugega, npr. socialni kapital v ekonomskega, kajti dobre zveze lahko
ustvarjajo dobre poslovne priložnosti. Stvarni kapital je mogoče konverti-
rati tudi v kulturnega, kajti finančno dobro preskrbljeni posamezniki, ki so
manj obremenjeni z bojem za preživetje, praviloma lažje najdejo prosti čas
za izoblikovanje primernega okusa in navad, zlasti pa imajo več sredstev za
konzumiranje primernih umetnin, obiskovanje kulturnih dogodkov itd. V
modernih družbah ni niti najmanj nujno, da podjetniki postanejo politi-
ki, kadar pa do tega vendarle pride, lahko z Bourdieujem govorimo še o
eni konverziji, namreč dejanskega kapitala (premoženje), oplemenitenega
s simbolnim kapitalom (priznanja zaradi uspeha, ki si ga podjetnik pridobi
v izbrani družbi), v politični kapital, kjer gre za pridobitev položaja javne-
ga pomembneža, ki je svoj poslovni uspeh in temu prisluženi ugled kronal
še s politično kariero (str. 285–289, 409). O problemu tovrstne konverzije
bom v pričujočem besedilu tudi največ govoril.
V primeru Tomaja seveda ne moremo govoriti, da mu je v izbranem ob-
dobju (z določeno pomembno izjemo Černetov – Fabjanijev, pa še to ne
ves čas) »vladala« družba modernih kapitalistov. Zgled iz navedenih socio-
loških raziskav je vseeno uporaben zato, ker imamo tudi v Tomaju opravka
s kmečkimi gospodarji, katerih konverzija njihovega dejanskega (premo-
ženja) in simbolnega kapitala (ugleda) v politični in širši socialni vpliv ni-
kakor ni bila samoumevna. Slednje bomo lahko najbolje videli prav na pri-
meru najmogočnejše rodbine Černetov – Fabjanijev, ki ne glede na veliko
premoženje v najdramatičnejših dogodkih vojne in revolucije ni igrala prav
nobene vidne vloge. Poleg tega so med pripadniki elite obstajale znatne
razlike v premoženju, ugledu, izobrazbi, svetovnonazorskih usmeritvah in
tudi ambicijah. Za vaško elito jih je mogoče imenovati zato, ker so ne gle-
de na vse razlike tvorili skupino, iz katere so izhajali tomajski župani, cer-
kvene in občinske starešine, predsedniki hranilnice in posojilnice ter člani
njenega upravnega odbora, pevskega in izobraževalnega društva ter kan-
didati za poslance v goriškem deželnem zboru. Iz njihovih vrst so izhajali
dobrotniki lokalne ubožnice in botri cerkvenih zvonov. Od običajnih To-
majcev so se ti pomembni možje razlikovali zlasti na dva načina: (1) zaradi
svoje ekonomske moči so lahko nekateri nastopali najmanj kot priložno-
stni lokalni delodajalci, lahko so posojali denar, nakupovali nepremičnine,

437