Page 282 - Tomajci

Aleksander Panjek

mičnine. Sistematično nadziranje in obremenjevanje transakcij so kmetje
lahko doživljali kot uvajanje novih dajatev oz. njihovo povečevanje, kot je
to razvidno tako iz pritožb župe Štorje kot iz tistih v Gorjanskem.
Na splošno je torej mogoče potrditi, da je imel tudi v gospostvu Devin
upor leta 1713 klasični protifevdalni značaj, tako kot v drugih gospostvih
na Krasu, saj je bil uperjen proti zemljiškim gospodom in njihovemu sa-
movoljnemu spreminjanju pravil v nasprotju s starimi urbarji (Panjek 1997,
161). Hkrati natančnejši vpogled v izražene tegobe podložnikov razkriva,
da so bile njihove zahteve še kako vezane na tedanjo stvarnost, na specifič-
ne razmere, do katerih je skozi dolga desetletja privedel način udejanjanja
zasebnih plemiških gmotnih interesov in upravljanja javnih financ.
Na drugi strani po pregledu zahtev devinskih podložnikov postane ja-
sno, da je drugi skupni imenovalec – poleg plačevanja po starem – plače-
vanje v denarju. Na začetku 18. stoletja je plačevanje dajatev v denarju, za
kar so se bili pred desetletji morda dogovorili, deloma pa zaradi nalaga-
nja dodatnih bremen in strožjih obremenitev, devinskim kmetom očitno
predstavljalo težavo, ki je dosegla vrelišče nevzdržnosti in privrela na dan
v obliki upora. Kombiniranje kmetovanja z različnimi tržnimi dejavnost-
mi je vsaj od 16. stoletja predstavljalo razširjen, če že ne splošen vzorec
kmečke ekonomije na slovenskem podeželju in tudi na Primorskem. Taka
ekonomija je v kmečka gospodinjstva prinašala dodatne dohodke, nenaza-
dnje v obliki denarja. Razlogov, zakaj je bilo devinskim kmetom na začet-
ku 18. stoletja težko plačevati dajatve v denarju, verjetno ne gre iskati le
v njihovem naraščanju, temveč tudi v krizi tega ekonomskega vzorca zara-
di krčenja priložnosti za zaslužek zunaj kmetije. Ta možnost bo zaenkrat
ostala na ravni hipoteze, ki jo bo treba v prihodnjih raziskavah preveriti.
Tu predstavljeni viri in ugotovitve vsekakor zapolnjujejo raziskovalno
vrzel, saj je devinsko gospostvo doslej predstavljalo manjkajoči člen v po-
znavanju kmečkega upora leta 1713 na Krasu. Od tu dalje bo mogoče raz-
misliti o njegovi celovitejši rekonstrukciji in interpretaciji.

Arhivski viri
ast: Archivio di Stato di Trieste
atta: Archivio Torre Tasso antico

Literatura
Čeč, D. 2015. »Upor podložnikov gospostva Švarcenek med tolminskim pun-
tom.« Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino 63 (3): 513–530.
Čeč, D., A.Škoro BabićinM.Košir, ur. 2014. Pogledi na tolminski punt in čas
ob prelomu stoletja. Zgodovinsko društvo za severno Primorsko.

280