Page 280 - Tomajci

Aleksander Panjek

čelo na določen način, pravilno in pravično že zaradi tega, ker je v skladu z
dolgotrajno prakso. Vendar je v razmerah, kakršne so veljale v primorskih
zemljiških gospostvih na začetku 18. stoletja, tovrstna zahteva obenem te-
meljila na trdnih dejstvih. Komora je namreč v prvi polovici 17. stoletja
vsa večja gospostva prodala plemiškim rodbinam, ki so jih dotlej imela v
zakupu, v zameno za posojila v korist komore (to je vladarjevih financ).
Dokler so plemiči gospostva posedovali v zakupu, je komora v časovnih
presledkih preverjala prihodke in s tem tudi pravilnost pobiranja dajatev,
ki se niso smele spreminjati. Po tem, ko so bila gospostva prodana, so bili
njihovi lastniki rešeni resnejšega nadzora in so lahko bistveno svobodneje
spreminjali ter nadgrajevali sistem bremen v svojem gospostvu, s čimer so
praviloma težili k povečevanju svojih prihodkov. Kot kaže primer Lanthie-
rijev v gospostvu Rihemberk tekom 16. stoletja, so to sicer znali udejanjati
tudi navkljub kontrolam komornih uradnikov (Panjek 2025), brez tega nad-
zora pa so imeli skoraj povsem proste roke. Nadzor so dejansko izvajali le
še podložniki z bolj ali manj odkritim odporom, s poseganjem po pravnih
poteh v obliki pritožb in procesov ter nazadnje še z odkritim uporom. Vse
to pomeni, da se je obseg dajatev skozi čas dejansko povečeval in da ni šlo
le za idealiziranje preteklosti.
Drugi vir povečanega pritiska na kmečko prebivalstvo skozi novi vek je
bilo naraščanje finančnih potreb porajajoče se moderne države predvsem
zaradi njenih vojaških potreb in rastočega državnega aparata, kar je bil
evropski pojav. Kot del širšega pojava, ki je zajel tudi habsburško Avstrijo,
je bila v slovenskih deželah specifična potreba po financiranju protiturške
obrambe. Odgovor na naraščajoče potrebe po prihodkih so bili novi dav-
ki in davščine, ki so se praviloma pobirali na deželni ravni. V primorskem
kmečkem uporu leta 1713 je tak primer dac na vino in na meso, ki je razhu-
dil Tolmince, iz tukajšnjega pregleda pritožb devinskih žup pa se izkazu-
je, da je dober del nezadovoljstva podložnikov izviral iz kranjskih deželnih
naklad ter iz načina, kako jih je devinsko gospostvo zaračunavalo in koli-
ko pobiralo (v obliki dajatve na ognjišča, to je na gospodinjstva) – zaradi
zgoraj navedenih prostih rok gospostev. Zaradi tega je bilo v vsakem go-
spostvu stanje nekoliko drugačno in pravila igre vsaj deloma samosvoja,
kot kaže korespondenca Thurnov na temo dajatev na ognjišča. Glede na iz-
raženo stališče kneza Porcia so v devinskem gospostvu na ta račun Thurni
od podložnikov za davke zahtevali več denarja, kot so ga morali plačevati
v kranjsko deželno blagajno.¹⁸

¹⁸ V izvirniku contributione. »Nova naklada« in »novi hubni denar« sta bila med razlogi za sko-

278