Page 242 - Tomajci

Alberto Mauchigna

s Heleno Orel. Lahko pogledamo na različni usodi mladeničev Valentina
Grošlja iz Brestovice in Urbana Premarina iz Šentvida (Podnanosa). Prvi je
ubežal zanki dogovora o vajeništvu pri goriškem čevljarju, drugi pa je bil
obsojen na smrtno kazen (»da bo njegova kazen rabila za zgled drugim«)
po nizu tatvin, ki jih je zagrešil po kraških vaseh. Svoj plen, med katerim
so bila tudi oblačila, »ukradena v vasi Tomaj v Škerljevi hiši pri Britofu«,
je slednji zatem predajal odraslemu preprodajalcu (ast, atta, 200, 2, 5r;
dok. 27.7.1604, 1v.).
Za življenjske poti posameznikov so vsekakor značilne neenako široke
priložnosti med spoloma, kar je bila posledica legitimnosti točno določe-
nih oblik obnašanja in pripisovanja različnih družbenih vlog moškim in
ženskam. Uživanje vina, ki je predstavljalo eno najpogostejših oblik izra-
žanja družabnosti prebivalcev kraških vasi, je bilo npr. nekako v moški do-
meni. Medtem ko so moški, tako mladi kot odrasli, nekatera svoja vedenja
na javnem mestu brez zadržkov pripisovali alkoholni omami, so odrasle
ženske uživanje vina skrivale. Kot primera spomnimo, kako je Ana iz To-
maja nakupvinanalagalamožuPavlu Miliču,inda sejeMarina Tumel iz
Repentabra, ko se je s šagre sv. Roka na Taboru »z dokaj otopelo glavo od
plesanja in tudi od pijače« napotila proti domu ter »umaknila s ceste [in
zardevala, ker so jo ljudje prepoznali tako omamljeno] v bližnjo ogrado«
(ast, atta, 205, 8, dok. 17. 8. 1722, 1r).
Na življenjske poti posameznikov je močno vplival tudi osebni značaj.
Četudi je bila utirjena, je mladostniška razposajenost včasih prestopila bre-
gove, ki so jo uravnavale, in se izživela v dejanjih fantovščin ali v obnaša-
njih posameznikov, ki po niso imeli uporniškega naboja, temveč so bili le
izraz odklonskih ravnanj zaradi nezrele transgresivnosti, tudi če upošteva-
mo posledice njihovega izkazovanja moči in nadutosti. Jasni primeri tega
so vedenja Ivana Guca iz Vogelj in Janeza Krstnika Blonde iz Štivana, am-
pak tudi tista, med seboj sicer različna, ki sta jih izkazala brata Andrej in
Tomaž Černe iz Tomaja.
Cursus honorum oz. častna pot Tomaža Černeta, ki je bil župan mladih in
v odraslih letih tudi vaški župan, priča o tem, kako so navade in kulturni
sistem postavljali meje, ki so zadrževale energijo mladih fantov in jo na ta
način usmerjale v ohranjanje družbenega reda (Zemon Davis 1980, 140).

Arhivski viri
ast: Archivio di Stato di Trieste
atta: Archivio Torre Tasso antico

240