Page 224 - Tomajci
P. 224

Alberto Mauchigna


               je bilo v preteklih mesecih s kuharjem vsak dan v stiku. Zato so tomajski
               fantje po tem, ko so izvedeli, da se je moški odločil na hitro pobegniti, 28.
               oktobra nasilno vdrli v njegov dom, ga obkolili in nadzirali vso noč ter za-
               plenili vse žitarice, kar so jih našli, preden jih je uspel župnik prenesti v
               svoj dom. Čeprav se je po oceni Ivana Černeta »fantov, mlajših in starejših,
               zbralo kakih sedemdeset«, zapisnik o tej zadevi izpričuje največ 49 udele-
               žencev, kar je vsekakor veliko število. Nekateri so enako storili na domu no-
               seče Urše Pegan. Nato so zaplenjeno žito odnesli v »komunsko klet« (ast,
               atta, 202, 19, Zapisnik 24. 11. 1700, 1r in 7v). Tam je bilo treba dobrine
               prešuštnikov izmeriti in določiti vrednost simboličnega plačila sankcije za
               kršenje verskih ter skupnostnih pravil: del je pripadal vaški cerkvi sv. Petra
               in Pavla in del tomajski fantovščini. Toda tako kot ob drugih priložnostih
               so fantje običajno pravo interpretirali zelo širokogrudno, in sicer do te me-
               re, da je njihova neformalna delitev pravice prišla v konflikt z normami in
               s postopki, ki so jih določale politične in zakonodajne avtoritete.
                 Prošnja Marie, žene Andree Promette, je sprožila sodni postopek proti
               fantovščini (ast, atta, 202, 19, Zapisnik 24. 11. 1700, 8r).⁷ Ker jo je mož
               zapustil in tudi zaradi vdora fantov v hišo je morala ženska s svojimi otro-
               ki zapustiti Tomaj in poiskati zatočišče v Trstu, od koder je nato prosila
               za posredovanje devinskega sodnika. V zapisu je poudarjala nelegitimnost
               vedenja skupine mladih, ki je delovala samovoljno, ne da bi počakala na od-
               ločitev višje (sodne) avtoritete. Obenem je zaprosila, naj »se te predrzneže
               pošteno kaznuje, delno tudi kot tatove«, in se ji povrnejo vsaj žitarice, nato
               tudi vrsta iz hiše ukradenih predmetov (med temi nekaj nabožnih podobic
               Agnus Dei) in nazadnje čast zaradi javne razžalitve zaradi »sramotenja z ne-
               resnicami« (con infamia di parole dishoneste) (ast, atta, 202, 19, Prošnja
               b.d., 1v).
                 Preiskovalni sodnik Francesco Cesare ni dajal občutka, da bi posvečal ve-
               liko pozornosti položaju dvojne žrtve – intimno jo je prevaral prešuštniški
               mož, tomajski fantje pa so jo z nasiljem prizadeli telesno, s klevetami pa še
               oskrunili njeno čast –, ki ga je prikazovala Maria v svoji prošnji. Že v prvih
               vrsticah zapisnika je namreč povzel, kaj je bila zares osrednja tema sojenja:
               časovni okvir izvrševanja neformalne pravice v primeru prešuštva. Tomaž
               Černe, župan mladih in hkrati sin vaškega župana, ter ostali so morali vr-
               niti vse žitarice in predmete, ki so jih vzeli iz domov, dobili pa so lažjo de-
               narno kazen, ker niso predhodno obvestili oblasti in pridobili dovoljenja,


              ⁷ Postopek proti prešuštnikom, ki se ni ohranil, se je pričel z navedbo datuma 25. 11. 1700 –
               dan po sojenju mladeničem iz Tomaja.


               222
   219   220   221   222   223   224   225   226   227   228   229