Page 222 - Tomajci

Alberto Mauchigna

Na poti v Devin je Ivan Černe razpravljaj o dogodku in odgovornost tako
za pretep kot za poziv pred sodnika naprtil samim žrtvam: »Hudič naj vza-
me tistega, ki se je želel oženiti, da se ne bi oženil na našo škodo« (che non
sijsi amogliato senza nostro danno) (ast, atta,202,36, 18v). Z iskanjem
odobravanja med tovariši za nasilje, ki ni poželo podpore v skupnosti – žu-
pan, njegov stric Tomaž Černe, fantov namreč ni želel pospremiti v Devin,
prav tako tega ni naložil svojemu namestniku –, je morda skušal hrabriti
samega sebe in iskal moč v drugih. Po poti mu je nekako zmanjkalo pogu-
ma, ki ga je izkazoval v Tomaju, izrazil je željo po poroki, da bi bil »čim prej
rešen teh spletk pa pred sodnika mi ne bi bilo treba zaradi takih stvari«.
Hkrati je priznal, da si ne želi na grad, saj »nas bodo vklenili in kaj hitro ne
bomo zunaj« (ast, atta, 202, 36, 15r in 11v).
Med zaslišanjem je Ivan Černe vztrajal pri svoji nedolžnosti, dokler ga
ni premagala napetost in je pričel jokati, klobuk, ki ga je držal v roki, pa je
zalučal na tla. Šele takrat je priznal svojo vpletenost v nasilje nad mlade-
ničema iz Dobravelj. Povedal je, da je že ležal v postelji, ko je skozi okno
zaslišal vztrajno žvižganje Andreja Boleta, ki ga je pregovoril, da »gresta
kamenjat Facóua [v izvirniku neležeče], kar je bil nadimek, ki ga je bil dal
Ivanu Germeku«. Skupaj sta šla za fantoma

po cesti, ki vodi od Tabora v Tomaju do Dobravelj in sva prišla na
kraj, imenovan pred Hribom pod Taborom v Tomaju, kjer je kamno-
lom, začela sva metati kamenje na prej omenjena fanta vse do nekega
travnika [...], da se je Kobol usedel in dejal, da ni kriv, temveč je bil
slučajno s tovarišem, ki je bil vabljen, da gre h Kovaču, saj je ta lju-
bimkal z njegovo svakinjo [...], še naprej [...] sem zasledoval Ivana
Germeka in tako moj tovariš kot jaz sva za njim metala kamenje [...],
vendar ga je Andrej Bole zadel, tako da je Germek rekel »Tat, zakaj si
me zadel in ranil«, nato je Bole pobesnel nad njim, jaz sem se skril v
grmovje, v ogrado, imenovano Topolovec od Antona Ucmana. [ast,
atta, 202, 36, 20v in 21r]

Andrej Bole, ki jebil pred tem žezaprt, je ostalim fantom, šepreden so
prejeli nalog, da se morajo zglasiti v Devinu, izrazil namero, da bi se skril
v Trstu ali na območju beneškega Tržiča in se tako izognil kazni. In morda
se je tako tudi zgodilo.⁶
Dogodki v Tomaju marca 1727 kažejo na to, da oblike nadzora, ki so

⁶ Spis je okrnjen in vsebuje le del dokumentacije v zvezi s sojenjem.

220