Page 217 - Tomajci

Tomajski fantje

in vrednot ter generacijskih soglasij in razhajanj, podobno kot drugod po
Evropi. Fantje so se s skupino, ki so ji pripadali, občasno pa tudi sami, vple-
tali v položaje, v katerih so naklonjenost, identiteta, morala in čast usmer-
jale njihov način vedenja ter razmišljanja, tako v zasebnem kot javnem pro-
storu, kot posamezniku in kot delu skupnosti.
O tem pričajo dokumenti iz arhiva devinskega gospostva in glavarstva,
ki jih hranijo v Državnem arhivu v Trstu.

Viri
Arhiv hrani dokumentarno gradivo o upravljanju devinskega gospostva in
glavarstva. Slednje je bilo od leta 1466 pod neposredno upravo Habsbur-
žanov, nato je bilo leta 1509 dodeljeno rodbini Hofer, kasneje pa rodbini
Della Torre, katere člani so ostali devinski gospodje vse do leta 1849 (Cova
2010a; 2010b).
V arhivskem fondu lahko opazimo več poskusov njegove ureditve, ki se-
gajo v čas pred 19. stoletjem in ki so tipični za mnoge plemiške arhive. Ure-
janje dokumentacije je sledilo rabi dokumentov, ki so nastajali vzporedno
kot munimina iurium in memoriæ rodbine. Tovrstni posegi v arhivske zbir-
ke, ki so bili praviloma zaupani hišnemu učenjaku ali pripadnikom pokli-
cev, kot so duhovniki, notarji in odvetniki, so nastali zaradi vsakodnev-
nih potreb, saj se je vsebina listin uporabljala kot orodje za uveljavljanje
in obrambo pravic pred državnimi organi ali slabonamernimi tekmeci. Ti
posegi so večinoma nastali zaradi politično-institucionalnih, ekonomsko-
funkcionalnih, sodnih ali družbenih vzgibov, kot npr. – a ne samo – za do-
kazovanje veljavnosti fevdalnih investitur ali davčnih oprostitev, za boljše
upravljanje dediščine, za reševanje pravnih in dednih sporov, za izgradnjo
javne podobe družine ali za povečanje njenega ugleda skozi zgodovino (Vi-
sceglia 2000).
V drugi polovici 19. stoletja je bil arhiv rodbine Torre e Tasso razkosan,
dokumentacija delno razpršena, najpomembnejše jedro dokumentov pa se
je hranilo v Nadškofijskem arhivu v Vidmu. V prvih letih 20. stoletja je bil
arhiv ponovno sestavljen in vrnjen v Devin, vendar ne v svoji izvirni obliki
in tudi ne v celoti. Italijanska država ga je končno pridobila leta 1997 (Dorsi
1998).
V arhivu je hranjena tudi dokumentacija, vezana na sodno upravo. Ob-
tožbe in prošnje, postopkovno gradivo ter sodbe so dragocen vir preuče-
vanja družbe, v okviru katere so nastali, ne le s pravnega ali politično-
institucionalnega vidika, temveč v njeni celoti. Vsekakor izražajo posebno
stališče tiste strani, ki sodi, torej tistih, ki imajo oblast in vzpostavljajo tako

215