Page 220 - Tomajci

Alberto Mauchigna

izvedli dodatno sečnjo dreves v nasprotju z uveljavljenim običajem in pri
tem računali na zaščito, ki so jo imeli pri prvi sečnji, ki je bila del obreda in
kot taka dovoljena ter torej vsaj legitimna. Možno je sicer tudi, da je bila
prijava poskus prenosa krivde za povsem nezakonito sečnjo 30 hrastov na
pleča treh fantov.

Fantje iz Tomaja
Občutek pripadnosti skupnosti in identitetni ponos sta se izkazovala tu-
di preko nadzora vedenj neporočenih deklet, nad katerimi so si neporo-
čeni fantje, na podlagi domnevne dolžnosti varovanja, jemali neke vrste
lastninsko pravico: fizični prostor je omejeval nematerialno dimenzijo va-
si. Do tega je lahko prihajalo, ker je bila izbira zakonca podvržena druž-
benemu nadzoru soseske, saj poroka ni bila zgolj javna potrditev zaseb-
nega dejanja preko pomembne zakramentalne validacije, temveč je imela
pomembno vlogo tudi v sistemu vezi med družinami, ki je pomagal odpra-
vljati notranje konflikte in ohranjati ravnovesje v skupnosti (Torre 1986,
230; Lombardi 2001; Povolo 2015, 108). Pri sklepanju porok je bil prisoten
tudi ekonomski vidik, o čemer pričajo tako dogovori o dotah in porokah
kottudispori pridelitvah dediščin.⁴
Mladi moški so prisotnost tujih snubcev v vasi jemali kot vdor na lastno
ozemlje in so jih posledično skušali odvrniti z različnimi sovražnimi obredi
kot tudi z zatekanjem k nasilju (Zemon Davis 1980, 137; Schindler 2000,
316). Včasih pa je bilo sklepanje vezi domačih deklet s fanti od drugod del
družinskih strategij in v teh primerih je nestrinjanje fantov izzvalo nemire
v vaški skupnosti. Nekaj takega se je pripetilo v Tomaju marca 1727.
Tega leta je tomajska fantovščina (putti di Tomai) štela približno 20 čla-
nov, število pa se je spreminjalo v skladu z demografskimi procesi in glede
na selitve fantov v druge kraje. V tej in drugih vaseh je bila fantovščina
neformalna skupina, ki je svojo strukturo povzemala po strukturi vaške
skupnosti, njeni člani pa so priznavali avtoriteto vodje, ki se je na podro-
čju Krasa, tako kot pri odraslih, imenoval župan (degano) in je bil izvoljen

⁴ V arhivskem fondu ast, atta je za primer devinskega glavarstva v zgodnjem novem veku
na to temo moč najti številne sodne postopke in zapise od začetka 17. do konca 18. sto-
letja. Med poročnimi pogodbami bi si bolj poglobljeno obravnavo zaslužila posebna vrsta
dogovora, ki se pojavlja v zadnjem desetletju 18. stoletja in kar trikrat v Tomaju leta 1789.
Predvideval je, da je družina brez moških potomcev posvojila mladeniča, ki se je zavezal,
da bo oženil eno od hčera, upravljal in prenesel premoženje naslednikom na način, ki je za-
gotavljal, da se bo dediščina ohranila znotraj družine posvojiteljice (ast, atta, 195.3, 2, 5
in 6).

218