Page 194 - Tomajci
P. 194

Aleksander Panjek


               prašal po odločitvi »odličnega gospoda doktorja prava Marcusa Antoniusa
               Ingolusa«, devinskega sodnika. Odločitev morda ni bila taka, kot sta jo pri-
               čakovala Marjeta in njen stric in ne gre izključiti, da so o njej še potekala
               pogajanja in dogovarjanja. Devinski sodnik je namreč dva tedna kasneje
               (12. maja) »za sirote sinove in dediče pokojnega Jurija Škapina iz Toma-
               ja« imenoval tri »upravitelje« (gubernatores) njihovega premoženja, in si-
               cer Mihaela Sedmaka iz Križa (materinega strica), župana Pavla Rožeta in
               Matijo Frankiča iz Tomaja, z nalogo, da »bo njihova skrb delovati v korist
               sirotam in opustiti njim nekoristna ravnanja«. Novoimenovani »skrbniki«
               (curatores) so na licu mesta ob položitvi roke na Sveto pismo, ki ga je držal
               kancelar, prisegli v skladu z izrekom (ast, atta, 196.1.1, 6, 165 in 167).
                 Sledil je preobrat, saj se je konec leta Marjeta poročila z županovim si-
               nom. Pavel Rože, župan v Tomaju in eden izmed skrbnikov premoženja
               mladoletnih dedičev, se je 20. decembra istega leta 1621 zglasil v kancelariji
               devinskega gospostva in sporočil, da je »v prejšnjih dneh njegov sin Šte-
               fan poročil Marjeto vdovo po pokojnem Juriju Škapinu«. Ker so bili otroci
               omenjenega Škapina mladoletni, se je Štefan dogovoril z njihovimi skrbni-
               ki, oče pa zanj jamči glede premoženja, novi dogovor pa je zabeležil in hrani
               devinski upravitelj Fransciscus Bosserman (ast, atta, 196.1.1, 6, 191v).
                 Pravila in praksa dedovanja na Krasu v zgodnjem novem veku niso dovolj
               raziskani, da bi lahko podali zanesljivo interpretacijo pravnih okoliščin, v
               katerih so se znašli Marjeta in njena otroka. Medtem ko je mogoče trditi,
               da so imeli vsi sinovi načeloma enake dedne pravice, hčeram pa je ob poroki
               pripadala dota, je dedovanje med zakoncema še odprto vprašanje, ki izhaja
               iz tega, ali je bilo premoženje v zakonu skupno ali deljeno ter v kakšni obliki
               in kolikšni meri (Panjek 2022).
                 Prvi primer, kigajemogočenavesti,jeskorajsočasna ustna oporoka
               Matije Obersnela iz Tomaja (1617) (ast, atta, 195.1.1, 3):


                    Sicer,jerekel,zapuščamvseinvsakosvojepremoženjetako premično
                    kot nepremično, kjerkoli se nahaja, svojim sinovom v enakih deležih,
                    in omenjeni moji sinovi morajo ubogati svojo mater, če bo živela z
                    njimi kot vdova; če pa se bo poročila, ji ne morejo zadržati, kar je
                    njenegainjibopopravici pripadalo [non gli possino tenir il suo quello
                    che di raggion gli aspetara]. Poleg tega je rekel, da če bo njegov nečak
                    Jakob hotel nadlegovati njegove sinove in opraviti novo delitev, bo
                    omenjeni Jakob moraj najprej plačati za izboljšave, ki jih je izvedel
                    navedeni oporočitelj že pred približno petindvajsetimi leti, za večino
                    katerih je sredstva vzel iz ženine dote.


               192
   189   190   191   192   193   194   195   196   197   198   199