Page 194 - Tomajci

Aleksander Panjek

prašal po odločitvi »odličnega gospoda doktorja prava Marcusa Antoniusa
Ingolusa«, devinskega sodnika. Odločitev morda ni bila taka, kot sta jo pri-
čakovala Marjeta in njen stric in ne gre izključiti, da so o njej še potekala
pogajanja in dogovarjanja. Devinski sodnik je namreč dva tedna kasneje
(12. maja) »za sirote sinove in dediče pokojnega Jurija Škapina iz Toma-
ja« imenoval tri »upravitelje« (gubernatores) njihovega premoženja, in si-
cer Mihaela Sedmaka iz Križa (materinega strica), župana Pavla Rožeta in
Matijo Frankiča iz Tomaja, z nalogo, da »bo njihova skrb delovati v korist
sirotam in opustiti njim nekoristna ravnanja«. Novoimenovani »skrbniki«
(curatores) so na licu mesta ob položitvi roke na Sveto pismo, ki ga je držal
kancelar, prisegli v skladu z izrekom (ast, atta, 196.1.1, 6, 165 in 167).
Sledil je preobrat, saj se je konec leta Marjeta poročila z županovim si-
nom. Pavel Rože, župan v Tomaju in eden izmed skrbnikov premoženja
mladoletnih dedičev, se je 20. decembra istega leta 1621 zglasil v kancelariji
devinskega gospostva in sporočil, da je »v prejšnjih dneh njegov sin Šte-
fan poročil Marjeto vdovo po pokojnem Juriju Škapinu«. Ker so bili otroci
omenjenega Škapina mladoletni, se je Štefan dogovoril z njihovimi skrbni-
ki, oče pa zanj jamči glede premoženja, novi dogovor pa je zabeležil in hrani
devinski upravitelj Fransciscus Bosserman (ast, atta, 196.1.1, 6, 191v).
Pravila in praksa dedovanja na Krasu v zgodnjem novem veku niso dovolj
raziskani, da bi lahko podali zanesljivo interpretacijo pravnih okoliščin, v
katerih so se znašli Marjeta in njena otroka. Medtem ko je mogoče trditi,
da so imeli vsi sinovi načeloma enake dedne pravice, hčeram pa je ob poroki
pripadala dota, je dedovanje med zakoncema še odprto vprašanje, ki izhaja
iz tega, ali je bilo premoženje v zakonu skupno ali deljeno ter v kakšni obliki
in kolikšni meri (Panjek 2022).
Prvi primer, kigajemogočenavesti,jeskorajsočasna ustna oporoka
Matije Obersnela iz Tomaja (1617) (ast, atta, 195.1.1, 3):

Sicer,jerekel,zapuščamvseinvsakosvojepremoženjetako premično
kot nepremično, kjerkoli se nahaja, svojim sinovom v enakih deležih,
in omenjeni moji sinovi morajo ubogati svojo mater, če bo živela z
njimi kot vdova; če pa se bo poročila, ji ne morejo zadržati, kar je
njenegainjibopopravici pripadalo [non gli possino tenir il suo quello
che di raggion gli aspetara]. Poleg tega je rekel, da če bo njegov nečak
Jakob hotel nadlegovati njegove sinove in opraviti novo delitev, bo
omenjeni Jakob moraj najprej plačati za izboljšave, ki jih je izvedel
navedeni oporočitelj že pred približno petindvajsetimi leti, za večino
katerih je sredstva vzel iz ženine dote.

192