Page 195 - Tomajci

Odprta vrata domačije Škapin

Vrednost zatem naštetih nakupov zemljišč (izboljšav kmetije), med dru-
gim vinogradov v Erzelju (pri Gočah, kot Škapin), je znašala 193 dukatov,
poleg tega je oporočitelj navedel izplačila, ki jih je izplačal svojim bratom
za njihove deleže. Nazadnje je za »univerzalne dediče« (possessori et heredi
universali) določil svoje sinove, za skrbnika (Tuttori et Comessarij)pa Pa-
vla RožetainMatevža Gorupa, »na katera se zelo zanese«(ast, atta,
195.1.1, 3).
Drugi primer, ki ga lahko navedemo, je poročna pogodba med Katarino
Tavčar (Godnje pri Tomaju) in Martinom Coljo (Gabrovec pri Proseku) iz
leta 1759. V okoliščinah, kakršne so se pojavile ob smrti Jurija Škapina, je
ta pogodba velevala, kot sledi: »V primeru, da ženin umre pred nevesto z
otroki, če želi taista nevesta živeti kot vdova, naj bo do konca življenja užit-
karica ženinovega premoženja; če pa se želi ponovno poročiti, naj prejme
samo doto in balo, ki jo je prinesla v ženinovo hišo« (ast, atta, 195.1.,
2, 12).
Oba navedena primera dajeta zelo podobno sliko kot izpraševanje prič
ustne oporoke Jurija Škapina. Vdova Marjeta je bila imenovana za gospo-
darico in doživljenjsko užitkarico, kot dediča pa sta bila imenovana njuna
otroka in posebej sin, če bi se rodil. Po vsej verjetnosti se je sin dejansko
rodil, saj je družina Škapin s svojo kmetijo v Tomaju prisotna še dolgo v
tem in naslednjih stoletjih. Ker noben odrasel moški predstavnik družine
Škapin ni nastopal v nobeni fazi dediščinske obravnave, sklepamo, da je
bilobsmrti Jurij edini odraselŠkapinindajebilonadaljevanje družinske-
ga priimka najbrž odvisno le od njegovega sina novorojenčka. Marjetina
druga poroka očitno ni vplivala na to in tudi ni mogla, saj sta bila dediča v
končni fazi otroka oz. sin.
Devinski sodnik je očitno presodil, da velike kmetije ni mogoče prepusti-
ti ženski, ki je ostala sama z dvema majhnima otrokoma, in je zato določil
skrbnike. Nimamo elementov, na podlagi katerih bi presodili, čigavi sta bili
pobuda in odločitev za novo poroko: sta bili Marjetini ali je šlo za dogovor
med skrbnikoma stricem Mihaelom Sedmakom in županomPavlomRo-
žetom, ki je dal ženina? V vsakem primeru je Marjeta v to privolila, če že
zamisel ni bila njena. S poroko je v skladu z moževo oporoko ostajala go-
spodarica velike posesti in dedičeva mati, z možem pri hiši pa je postala
neodvisna od treh starejših skrbnikov. Tako se je Marjeta, rojena Sedmak,
iz Križa na tržaškem Krasu, dvakrat zaporedoma prav lepo poročila, saj je
prvi mož Jurij Škapin izhajal iz županske družine (Mihael Škapin je bil žu-
pan v Tomaju leta 1613; ast, atta, 195.1.1, 1) in tudi drugi mož Štefan
Rože je bil sin tedanjega župana.

193