Page 193 - Tomajci
P. 193

Odprta vrata domačije Škapin


             tem da je dolžna poročiti njegovo sestro Marino (»če se bo spodobno ob-
             našala«), tako kot je sam poročil svoje druge sestre »in še bolje«. Škapin je
             še povedal, da mu je Pavel Rože dolgoval deset dukatov in Jakoba Szunar iz
             Sežane 20 dukatov, ki pa mu je že dal nekaj koz, žita in pet dukatov v delno
             poplačilo svojega dolga. Povedal je tudi, da je bil sam dolžnik Živcu iz Goč
             za 77 dukatovin tri lire.Škapinjebil takrat telesnobolan, aprisebeninči-
             stega uma, čeprav je težko govoril, ker je imel bolečine v grlu (ast, atta,
             196.1.1, 6, 162v-163v).
               Zatem so bile izprašane ženske priče, ki so ponovile, kar sta povedala
             moška, pri čemer je bilo nekaj manjših razlik pri znesku enega od upov, in
             sicerpri navedbi, da je bil upnik PavelRože župan,ter pri tem,kolikodni
             je poteklo od izreka oporoke do smrti. Pričale so Marina, žena Petra Škrlja
             iz Tomaja, ki ji je bil Jurij Škapin krstni boter (compater), Polona, vdova po
             Marku Kuncu¹⁸ iz Povirja, ki je bila po očetovi strani teta (amita)Marjete,
             vdove Škapin, in Katarina, žena Petra Rebca iz Tomaja, ki je bila v nekrv-
             nem sorodstvu s pokojnim ter njegova krstna botra (affine et comatre). Iz
             njihovih pričevanj se razume, da je imel z besedami »dobro poročiti« se-
             stro, Škapin v mislih to, naj se ji zagotovi dobro doto. Dodale pa so tudi
             nekaj bistvenih informacij za razumevanje zadeve. Jurij in Marjeta Škapin
             sta že imela majhno hčerkico in Marjeta je bila noseča. Pri nosečnosti so se
             vselej izražale v pretekliku, kot da bi se otrok medtem že rodil, kar je pov-
             sem možno, saj je izpraševanje potekalo mesec dni po tem, ko je Škapin
             preminul. V zvezi s tem so poudarile, da je Jurij Škapin ženo Marjeto ime-
             noval za »gospodarico in užitkarico« (patrona et usufruttuaria)in dabipo
             njej dedovala hči ter otrok, ki ga je nosila, kot »univerzalna dediča« (heredi
             universali). Njihova pričevanja so se sicer nekoliko razlikovala pri pomemb-
             ni podrobnosti, kdaj bi nastopil trenutek, ko bi otroka prevzela dediščino,
             saj je med vsemi le Polona (Marjetina teta po očetovi strani) navedla, da bi
             otroka dedovala, ko bi vdova »umanjkala«. Najslikoviteje je poslednjo Ška-
             pinovo voljo navedla ravno ona: »[R]es je, da je pokojni Jurij Škapin tu v
             tej izbi naredil svojo oporoko in z njo določil na sledeči način, in sicer da
             je zapuščal svojo ženo Marjeto kot gospo gospodinjo in gospodarico [Dona
             Madonna et patrona] vsega svojega blaga, in da če bi ona umanjkala in bi
             mu Gospod dal moškega sinčka, saj je bila noseča, bi on bil dedič« (ast,
             atta, 196.1.1, 6, 163v-164v).
               Naslednjega dne se je na devinskem gradu v pisarni kancelarije kot za-
             stopnik vdove Marjete ponovno oglasil njen stric Mihael Sedmak in pov-


           ¹⁸ Transkripcija priimka je negotova, saj je zapis nejasen.


                                                                            191
   188   189   190   191   192   193   194   195   196   197   198