Page 142 - Tomajci
P. 142

Aleksej Kalc


               Preglednica 3.12
                                     Desetletje  Občina Trst  Drugo  Skupaj    N
               Izseljevanje iz občine
                                     −         .    .   .     
               Tomaj v občino Trst
                                     −         .    .   .     
               in drugam v obdobju
               1830–1995 (v odstotkih).  −     .     .   .     
                                     −         .    .   .     
               Opombe  Po podatkih
               iz šak, žt, sa 7 (1944),  −     .    .   .     
               8(1945).              −         .    .   .     
                                     −         .    .   .     
                                     −         .    .   .    
                                     −         .    .   .     
                                     −         .    .   .    
                                     −         .    .   .     
                                     −         .    .   .     
                                     −         .    .   .     
                                     Skupaj          .    .   .    


               prečna starost izseljencev povišala. Ne glede na možna odstopanja v distri-
               buciji pa je bilo obdobje med svetovnima vojnama čas najintenzivnejšega
               izseljevanja, nakar se je po drugi vojni dolga parabola izseljenskega pojava
               zaključila.
                 Glavna smer in najmarkantnejša dolgoročna geografska poteza tomaj-
               skega izseljevanja je bil, kot že omenjeno, Trst. Več kot 58 odstotkov vseh
               upoštevanih tomajskih izseljencev se je namreč izselilo v tržaško občino,
               velika večina v mesto, okrog 20 odstotkov pa v okoliške kraje. Do 80. let 19.
               stoletja smemo govoriti o pravi geografski specializaciji, saj je na Tržaško
               odhajalo od 80 do 90 odstotkov izseljencev. V naslednjih desetletjih se je
               začel spekter destinacij širiti v skladu s splošnimi, vse bolj mednarodnimi
               selitvenimi trendi. V prvem desetletju 20. stoletja je polovica izseljevanja
               še vedno potekala v Trst in do konca obravnavanega obdobja, z izjemo 20.
               let, je Trst ostajal glavna trajektorija, po kateri so se ljudje iz Tomaja po-
               mikali s podeželja v mesto, in element kontinuitete v procesu prehajanja
               iz kmečkega v urbano družbeno okolje.
                 S splošnim naraščanjem delovne mobilnosti in selitev znotraj države od
               srede 19. stoletja dalje so se tudi tomajski izseljenci v večjem številu po-
               dajali v druge avstrijske dežele. Na prvih mestih so bile Istra, Kranjska in
               Štajerska. Od konca80. letpajih je kotdrugodnaSlovenskem začelavse
               bolj pritegovati Amerika. Prvi izseljenci v novi svet so šli v Brazilijo,¹¹ ki

             ¹¹ Takrat so šli tja Ivan Štoka (po domače Škrbčev) iz Tomaja in Ivan Bole z ženo Uršulo in s


               140
   137   138   139   140   141   142   143   144   145   146   147