Page 144 - Tomajci
P. 144
Aleksej Kalc
koncem obdobja prostega prehajanja državnih mej, ki je bilo značilno za
prejšnji čas, usmeritve mednarodnih migracij in z njimi tudi izseljevanja
iz tomajskega območja spremenili. Potem ko je bivše Avstrijsko primor-
je vojaško zasedla in nato anektirala Italija, so selitve, poleg ekonomskih,
spodbudile same geopolitične spremembe in predvsem sovražna politika
do »tujerodnega« slovenskega ter hrvaškega prebivalstva, ki je z nastopom
fašistične oblasti prerasla v sistematično in prisilno raznarodovanje. S tem
je bil povezan tudi upad izseljevanja v Trst v 20. letih. V ospredje je stopi-
lo čezoceansko izseljevanje, ki se je sedaj obrnilo tudi proti južnemu delu
kontinenta, večinoma v Argentino in po malem v Brazilijo. Južnoameriško
smer so izseljenci ubrali, ker je Argentina doživljala močan gospodarski ra-
zvoj in ponujala dobre možnosti zaposlitve. Do nastopa diktature leta 1930
je tam vladala tudi svobodna in manj utesnjujoča politična klima kot v Ju-
lijski krajini. Hkrati so zda leta 1921 in 1924 močno omejile dostop novim
priseljencem, tako da so od takrat tudi z območja Tomaja tja odhajali le ož-
ji družinski člani prejšnjih izseljencev na podlagi izrecnih ameriških dovo-
ljenj. Teh primerov pa je bilo razmeroma dosti in kažejo, kako so v povojnih
letih ljudje izkoristili priložnost, da pustijo za sabo negotove ekonomske
razmere takratnega kraškega podeželja in sovražno politično ozračje ter
svojo prihodnost zaupajo bogati Ameriki. Podobno so ravnali izseljenci v
Južno Ameriko, vendar z mislijo na vrnitev, v kolikor bi se razmere izbolj-
šale.
Podoben obseg kot ameriško je imelo izseljevanje v Jugoslavijo, ki so jo
Slovenci s Primorske večinoma čutili kot novo »domovino«, od katere so
ostali odrezani. Zlasti politični preganjanci, a tudi ekonomski izseljenci so
se tja pogosto umaknili ilegalno. Večina Tomajcev je dom in zaposlitev na-
šla v Sloveniji, od Ljubljane do Maribora, kjer so živele največje primorske
skupnosti, pa tudi drugod, v Celju, Kranju, Novem mestu, medtem ko so se
nekateri podali v Zagreb, Osijek,Beograd in drugekraje vsedo Makedoni-
je. V tem obdobju se je povečalo tudi izseljevanje v Italijo, od severnih mest
in Rima vse do Apulije, Sicilije in Sardinije. Nekateri so v notranjost Italije
odšli iz delovnih razlogov, drugi zaradi porok z italijanskimi partnerji. Jav-
ne uslužbence so premestile oblasti, ki so v Julijski krajini osebje slovenske
narodnosti nadomeščale z italijanskim.¹³ Od drugih destinacij je prednja-
¹³ Taki so bili primeri Ivana in Franca Slavca iz Tomaja (Finkovi), ki sta kot železničarja služ-
bovala v Livornu oz. Milanu, preden sta se izselilav Jugoslavijo. PodobnojeNadaMacarol
iz Križa (Brkinovi) službovala v Ceseni, medtem ko je Albin Orel iz Šepulj služboval kot
orožnik (it. carabiniere) v italijanskih kolonijah v Abesiniji.
142

