Page 144 - Tomajci
P. 144

Aleksej Kalc


               koncem obdobja prostega prehajanja državnih mej, ki je bilo značilno za
               prejšnji čas, usmeritve mednarodnih migracij in z njimi tudi izseljevanja
               iz tomajskega območja spremenili. Potem ko je bivše Avstrijsko primor-
               je vojaško zasedla in nato anektirala Italija, so selitve, poleg ekonomskih,
               spodbudile same geopolitične spremembe in predvsem sovražna politika
               do »tujerodnega« slovenskega ter hrvaškega prebivalstva, ki je z nastopom
               fašistične oblasti prerasla v sistematično in prisilno raznarodovanje. S tem
               je bil povezan tudi upad izseljevanja v Trst v 20. letih. V ospredje je stopi-
               lo čezoceansko izseljevanje, ki se je sedaj obrnilo tudi proti južnemu delu
               kontinenta, večinoma v Argentino in po malem v Brazilijo. Južnoameriško
               smer so izseljenci ubrali, ker je Argentina doživljala močan gospodarski ra-
               zvoj in ponujala dobre možnosti zaposlitve. Do nastopa diktature leta 1930
               je tam vladala tudi svobodna in manj utesnjujoča politična klima kot v Ju-
               lijski krajini. Hkrati so zda leta 1921 in 1924 močno omejile dostop novim
               priseljencem, tako da so od takrat tudi z območja Tomaja tja odhajali le ož-
               ji družinski člani prejšnjih izseljencev na podlagi izrecnih ameriških dovo-
               ljenj. Teh primerov pa je bilo razmeroma dosti in kažejo, kako so v povojnih
               letih ljudje izkoristili priložnost, da pustijo za sabo negotove ekonomske
               razmere takratnega kraškega podeželja in sovražno politično ozračje ter
               svojo prihodnost zaupajo bogati Ameriki. Podobno so ravnali izseljenci v
               Južno Ameriko, vendar z mislijo na vrnitev, v kolikor bi se razmere izbolj-
               šale.
                 Podoben obseg kot ameriško je imelo izseljevanje v Jugoslavijo, ki so jo
               Slovenci s Primorske večinoma čutili kot novo »domovino«, od katere so
               ostali odrezani. Zlasti politični preganjanci, a tudi ekonomski izseljenci so
               se tja pogosto umaknili ilegalno. Večina Tomajcev je dom in zaposlitev na-
               šla v Sloveniji, od Ljubljane do Maribora, kjer so živele največje primorske
               skupnosti, pa tudi drugod, v Celju, Kranju, Novem mestu, medtem ko so se
               nekateri podali v Zagreb, Osijek,Beograd in drugekraje vsedo Makedoni-
               je. V tem obdobju se je povečalo tudi izseljevanje v Italijo, od severnih mest
               in Rima vse do Apulije, Sicilije in Sardinije. Nekateri so v notranjost Italije
               odšli iz delovnih razlogov, drugi zaradi porok z italijanskimi partnerji. Jav-
               ne uslužbence so premestile oblasti, ki so v Julijski krajini osebje slovenske
               narodnosti nadomeščale z italijanskim.¹³ Od drugih destinacij je prednja-



             ¹³ Taki so bili primeri Ivana in Franca Slavca iz Tomaja (Finkovi), ki sta kot železničarja služ-
               bovala v Livornu oz. Milanu, preden sta se izselilav Jugoslavijo. PodobnojeNadaMacarol
               iz Križa (Brkinovi) službovala v Ceseni, medtem ko je Albin Orel iz Šepulj služboval kot
               orožnik (it. carabiniere) v italijanskih kolonijah v Abesiniji.


               142
   139   140   141   142   143   144   145   146   147   148   149