Page 146 - Tomajci

Aleksej Kalc

lo obdobje dolgotrajnega naraščanja števila prebivalstva. Botrovala sta mu
visoka stopnja natalitete in občuten upad mortalitete, ki sta se v promi-
lih povprečno razlikovali za deset točk. Ta razkorak je omogočal kompen-
zacijo še vedno pogostih močnih sunkov mortalitete in je v dolgem teku
zagotavljal pozitivno bilanco demografske rasti. Tretje obdobje, od 70. let
19. stoletja dalje, je bilo spet faza stagnacije, ki pa se je po naravi razliko-
vala od tiste iz 17. stoletja. Pozitivna demografska rast se v tem obdobju ni
ustavila zaradi pomanjkanja demografske vitalnosti, saj je vse do prve sve-
tovne vojne nataliteta ostajala dokaj živahna in je šele po vojni pokazala
jasentranzicijskiobrat, medtem ko jemortaliteta odločnejepadala žeod
začetka 20. stoletja. Ta dva faktorja sta, kljub dvigovanju poročne starosti,
utrjevala pozitivno naravno rast, ki je v obdobju med letoma 1880 in 1910
beležila svojo najizrazitejšo fazo. Stagnacijo je v tej razvojni fazi determi-
niralo izseljevanje, ki se je porajalo kot sestavni proces modernizacije, tako
da smemo to stagnacijo, za razliko od predmoderne, opredeliti kot moder-
nizacijsko. Med dejavniki, ki so vplivali na tako demografsko dinamiko, je
bil na prvem mestu Trst s svojim rastočim trgom dela in povpraševanjem
po živilskih virih iz podeželskega zaledja.
Tržaški dejavnik pa je imel v mestnem kraškem zaledju različne učinke.
V vaseh neposredne mestne okolice je favoriziral demografsko rast, ker so
imeli kmetijski pridelki, kot npr. mleko, povrtnine in vino, od tod logistič-
no privilegiran dostop do mestnih odjemalcev. Hkrati je imelo prebivalstvo
kraških vasi znotraj tržaške občine zaradi bližine Trsta priložnosti vključe-
vanja v mestni delovni trg in s tem ter z drugimi dejavnostmi večje mo-
žnosti za kombinacijo agrarnih in drugih virov dohodka, ne da bi moralo
zaradi tega zapuščati svoje kraje. Med panogami velja omeniti ribištvo, ki
je v obmorskih vaseh (zlasti Križu in Kontovelu) postalo alternativni go-
spodarski vir za del nekdaj kmečkega prebivalstva (Volpi Lisjak 1995), v
nekaterih vaseh (predvsem na Opčinah in v Bazovici) pa trgovske in obr-
tne dejavnosti, ki so imele dobiček od prometa med mestom in zaledjem.
Na območjih Krasa, kakršno je bilo tomajsko, ki zaradi večjih razdalj niso
mogla računati na tako neposredno in intenzivno naslanjanje na mestno
ekonomijo, je »tržaški dejavnik« spodbujal zapuščanje vaških skupnosti in
vgrajevanje v urbani družbeni kontekst. V 80. letih 19. stoletja so se, kot
smo videli, tržaškemu pridružila še druga privlačna jedra, ki so vplivala na
mednarodna in prekooceanska migracijska gibanja. S tem se je Tomaj (in
isto velja za celoten sežanski okraj) odprl tudi globalnim razvojnim dina-
mikam ter svoje družbene razsežnosti razpotegnil v mednarodni prostor.
Bližina Trsta je igrala svojo vlogo, kot smo videli, že preden se je v 19.

144