Page 140 - Tomajci

Aleksej Kalc

priseljenci iz drugih krajev. V prvih 20 letih 19. stoletja je bilo endogamnih
porok še manj.
V Trst pa se ljudje niso priseljevali samo zaradi dela in poklicnega uspo-
sabljanja, temveč tudi zaradi splošnega šolanja. Tako sta leta 1765 med pri-
seljenci iz Tomaja zabeležena tudi 13-letni Jernej Guštin in 10-letni Anton
Rauber. Skupaj s še nekaterimi šolarji in hišno iz Tomaja sta stanovala pri
rentnici Mariji Massar in obiskovala takrat še zasebni oz. mestni šoli Pa-
vinato in Scuola Grande. Tudi ta primera kažeta na ambicije nekaterih to-
majskih družin in na okoliščine, ki so jim dovoljevale šolanje otrok, in sicer
še pred uvedbo splošnega šolstva s terezijansko šolsko naredbo iz leta 1774
ter ustanovitvijo prve normalne šole v Trstu in nato t.i. trivialk od leta
1775 dalje.

Izseljevanje v 19. in 20. stoletju: faze in smeri
Skopi podatki iz župnijskih matrik in tržaških popisov prebivalstva, ki smo
jih predstavili v prejšnjem poglavju, pričajo in potrjujejo, da sta imela mo-
bilnost v funkciji vsakodnevnih življenjskih potreb in izseljevanje na to-
majskem območju v predmodernem času izrazitejšo vlogo, kot si jo obi-
čajno predstavljamo in kot jo tudi obče zgodovinopisje navadno pripisu-
je kmečkemu, na zemljo vezanemu prebivalstvu. Vloga in pomen delovne
migracije sta še očitneje izpričana v opisnem operatu Franciscejskega ka-
tastra iz leta 1823. V njem beremo, da se prebivalci tomajske katastrske
občine, v času, ko se ne ukvarjajo s kmečkimi opravili, zaposlujejo kot dni-
narji pri vzdrževanju tržaške trgovske ceste (Strada posta-commerciale),
kot prevozniki in kot fakini v mestu. Na ta način in včasih tudi z daljšo
delovno odsotnostjo od doma si priskrbijo denarna sredstva za plačevanje
davkov, nakup raznih potrebščin in plačevanje del na kmetijah, ki jim niso
kos sami (ast, cf, e, 820.07, 363v). Res pa je, da se to izseljevanje po ob-
segu in demografskih ter družbenih učinkih ne more primerjati s tistim iz
19. ter prve polovice 20. stoletja. V nadaljevanju bomo predstavili nekatere
strukturne značilnosti izseljevanja in spremembe v njegovem značaju, do
katerih je prišlo pod vplivom modernizacije. Tudi za to se bomo zaradi po-
manjkanja neposrednih migracijskih statistik, ki bi omogočale podrobnej-
še opazovanje pojava v teku časa, poslužili nadomestnih virov. To so knjige
duš ali status animarum, ki so jih duhovniki vodili, da bi imeli pregled nad
družinami in njihovimi člani.⁹

⁹ V te registre so sproti beležili spremembe, do katerih je prihajalo z rojstvi, s smrtmi, poro-
kami in z nastajanjem novih družin ter s selitvami. Podčrtati je treba, da so tudi te vodili

138