Page 139 - Tomajci

Obrisi in dejavniki tomajske demografije

Pri socialno in gospodarsko nekoliko bolje stoječih družinah, med katere
lahko prištevamo prej omenjene družine čevljarjev, pa pri soprogah ni za-
beležen poklic, pač pa je navedeno, da se ukvarjajo z gospodinjstvom. Iz
literature je znano, da v takih primerih ne gre za žensko »nedelo«, ampak
za ključno vlogo v gospodarski dejavnosti, ki je temeljila na družinski orga-
nizacijski osnovi (sam poklicni položaj obrtnega mojstra je predpostavljal
družino in samostojno gospodinjstvo) in na »obratu«, ki je poleg rodnih
družinskih članov vključeval še pridružene delavce, vajence in druge po-
možne figure, kot so bile hišne pomočnice. Teh je bilo med priseljenkami
iz Tomaja leta 1765 dve, leta 1775 pa štiri. Nekatere so služile pri bogatejših
družinah, kot 30-letna Marija Guštin, ki je delala pri grškemu gostilničar-
ju in trgovcu Panajotisu, predvsem pa Marjeta (Margarita) Špeh, 27-letna
poročena žena, ki je služila kot dojilja pri bančnem blagajniku Francescu
De Cherichu skupaj s kuharico in postrežnico iz Kranjske ter služabnikom
iz Štajerske.
Nekaj besed je vredno posvetiti tudi poročnim navadam, ki so se v ur-
banih okoljih razlikovale od kmečkih. V mestih so novoporočenci stopali
v zakon starejši kot na podeželju. To je veljalo predvsem za priseljence, ki
so si najprej morali zagotoviti primeren poklicni položaj oz. gospodarsko
osnovo, če so si hoteli ustvariti družino. Tako je poročna starost priseljen-
cev iz tomajske župnije v Trstu v 90. letih 18. stoletja, ko so jo začeli beležiti
v poročnih knjigah, znašala povprečno 28 let, priseljenke pa so bile ob prvi
poroki stare povprečno 24,7 leta. V prvih 20 letih 19. stoletja je bila moška
starost 27,4 leta, medtem ko je ženska narasla na 27,8. Ta porast ženske sta-
rosti je povezan s francosko zasedbo, ko so številni partnerji poroko pre-
stavili v pričakovanju ugodnejših časov. Starejše kot sovaščanke doma so
stopale v zakon tudi tiste priseljenke, ki so se poročale na tržaško kmečko
podeželje, kjer so navadno prej služile.
Tudi izbire partnerjev in partneric so bile v mestu drugačne kot v doma-
čem kraju. Kot že omenjeno, je bil hitro razvijajoči se Trst vse večji poročni
trg. Čeprav sta številne priseljence povezovala skupni krajevni izvor in tudi
jezik, je gledeizbirepartnerja vmestu veljaladrugačnalogikakot vkmeč-
kih okoljih, kjer so imela pri izbirah ključno vlogo premoženja, dedovanja
zemlje in sorodstvena zavezništva. Tako so se tomajski priseljenci v Trstu
le v enem primeru na deset poročili med seboj. Prevladovala sta eksogamija
in poročanje s partnerji iz drugih okolij, ki je bilo med ženini in nevestami
zelo podobno. V 90. letih 18. stoletja si je 30 odstotkov novoporočencev in
novoporočenk izvolilo partnerja iz Trsta, 20 odstotkov iz tržaške kmečke
okolice, deset odstotkov z drugih kraških območij, 30 odstotkov pa med

137