Page 137 - Tomajci
P. 137

Obrisi in dejavniki tomajske demografije


             Podatki o starosti in času bivanja v Trstu spet potrjujejo, da so se ljudje s
             tomajskega območja po malem, a vseskozi priseljevali v mesto, in to veči-
             noma v mladih letih. Čeprav moramo podatke o starosti in predvsem tiste
             o času bivanja jemati z rezervo, ker lahko občutno odstopajo od realnosti,⁸
             so v obeh popisih dokaj enakomerno prisotne vse generacije. Velika večina
             popisanih se je priselila do 25. leta starosti, kar se sklada s splošno značilno-
             stjo priseljevanja, ki je zajemalo predvsem mlade ljudi. Maloštevilni starej-
             ši primeri so izjeme v prevladujoči vlogi selitve kot družbeno-ekonomske
             strategije v življenjskem ciklusu oseb.
               Konskripcije seveda ne vsebujejo priseljencev, ki so medtem umrli oz.
             odšli drugam. Eni so namreč v mesto prihajali le začasno, drugi so se usta-
             vili dlje in se trajno vgradili v mestno družbeno stvarnost. Čas bivanja se
             je razlikoval glede na načrte in okoliščine, o katerih na podlagi popisov ni
             mogoče soditi. Iz njih nekaj več izvemo o družbenem in poklicnem profilu
             priseljencev. Moški so skoraj vsi opravljali kak poklic, ki je predpostavljal
             strokovno izobrazbo v obliki vajeništva. Bili so zidarji, mizarji in čevljarji.
             Zidarji iz Tomaja so spadali med maloštevilne stalno naseljene gradbene
             delavce, ki so delali sezonsko od pomladi do jeseni, ko so navadno potekala
             največja gradbena dela. Tudi povpraševanje po čevljarskih uslugah je stal-
             no naraščalo zaradi večanja mestnega prebivalstva in vse večjega tranzita
             ljudi od vsepovsod. Primeri čevljarjev, ki jih je bilo največ, lepo ilustrirajo
             pot, ki je marsikaterega Kraševca vodila v mesto, in vgrajevanje slednjega
             v tržaško družbeno in ekonomsko tkivo.
               V popisu iz leta 1765 najdemo tri čevljarje, pri katerih je kot izvorni kraj
             zabeležen Tomaj (župnija). Dva starejša, Anton Zidar (40 let) in Tomaž Be-
             zek (52 let), sta bila mojstra z lastno čevljarsko delavnico. V mestu sta živela
             in delala od svojega 14. oz. 15. leta starosti. Bila sta poročena in živela sta v
             lastnem stanovanju. Prvi je pod svojo streho poleg družinskih članov gostil
             enega podnajemnika. Drugemu je v delavnici pomagal že v Trstu rojeni sin,
             ravno tako že izučen čevljar. Tudi tretji čevljar, Jakob Turk, star 26 let in že
             deset let bivajoč v Trstu, je bil poročen, a je z mlado ženo in še brez otrok ži-
             vel kot čevljarski pomočnik pri ovdovelem ter ostarelem čevljarskem moj-
             stru Francu Subanu (70 let). Sodeč po priimku smemo domnevati, da je
             biltuditaporodus Krasa, mordapacelo priseljenec,saj so popisovalci



            ⁸ Popisovalci so namreč spraševali po starosti oz. času bivanja v mestu in ne po letu rojstva oz.
             prihoda, o čemer so se ljudje izjasnjevali zelo pavšalno. To je razvidno, če primerjamo osebe,
             ki so prisotne v obeh popisih, in iz nadpovprečnega števila primerov »okroglih« starosti
             (npr. 30, 40, 50 let itd.).


                                                                            135
   132   133   134   135   136   137   138   139   140   141   142