Page 136 - Tomajci
P. 136

Aleksej Kalc


                 Neveste v mesto so prišle večinoma stare 16 do 20 let, nekatere pa že
               mlajše, pri 13 ali celo desetih letih. Pri teh je zabeleženo, da so bile na Tr-
               žaškem »vzgojene« (hic educata) in najbrž je šlo v teh primerih za rejnice.
               Priseljenke so bivale in delale pri mestnih družinah kot tudi pri kmetih na
               podeželju. Njihov prihod v mesto ali okolico je bil skoraj brez izjeme pove-
               zan s služenjem. Nekajletno služenje (angl. life-cicle servanthood)je pred-
               stavljajo življenjsko fazo in najobičajnejši način vključevanja mladih, sam-
               skih deklet na mestni delovni trg (Szołtysek 2009; Ehmer 2023). Za razliko
               od manufakturnih središč je tržaški merkantilni in pomorski delovni trg
               v prvi vrsti ponujal tovrstno možnost ženske zaposlitve. Mestna dekleta
               so se ji izogibala, ker je predvidevala sobivanje in popolno podrejenost v
               delodajalčevem gospodinjstvu (Kalc 2004;2014). Obdobju »služenja«,kije
               veljalo za nekakšno pripravo na bodoče družinsko življenje in s katerim
               so dekleta razbremenila ekonomijo izvorne družine ter si prislužile nekaj
               materialnih osnov, je pogosto sledil zakon v mestu.
                 Tomajski ženini so se v Trst priseljevali nekoliko starejši, imeli so pov-
               prečno nekaj manj kot 20 let. Manjkalo pa ni niti mlajših, starih od 13 do
               15 let. Razen dveh hlapcev in enega vinogradnika so v poročnih registrih
               vsi navedeni kot obrtniki, in sicer sodarji, tesarji, krojači, usnjarji, peki, bi-
               vali pa so v mestnih predelih. Priselili so se po vsej verjetnosti kot poklicni
               vajenci in pomočniki ali kot delavci in poročne priče kažejo, da so bili ob
               poroki čvrsto vključeni v mestno družbeno okolje. Poročne priče so iz vrst
               poklicnih tovarišev in v več primerih pripadniki premožnejših slojev, ki so
               sodili v krog znancev zaradi poklicnih oz. ekonomskih razlogov. Bili so npr.
               mali in veliki trgovci, mešetarji (sensali), sodarji, mizarji, krojači, vinogra-
               dniki, fakini in kmetje – vinogradniki.
                 Dodatne podatke opriseljevanju TomajcevvTrstv18. stoletju nampo-
               nujajo popisi prebivalstva, t.i. konskripcije, ki jih je tržaška policija izvaja-
               la, da bi iz upravnopolitičnih in varnostnih razlogov imela pregled nad hi-
               tro naraščajočim prebivalstvom (bcts, ad, Due Anagrafi 1735 1765; bcts,
               ad, Coscrizione Generale Della Città e Porto Franco di Trieste fatta nell’anno
               1775 da me G. A. Tognana de Tonnefeld; Kalc 2008). Od treh ohranjenih po-
               pisov sta za naše potrebe prikladni evidenci za leti 1765 in 1775, iz katerih
               lahko na podlagi podatka o izvoru izluščimo Tomajce in skiciramo njihove
               družbeno-ekonomske profile.
                 V konskripcijskem registru iz leta 1765 je 27 oseb, pri katerih je kot izvor-
               ni kraj ali območje naveden Tomaj, deset let pozneje pa je takih primerov
               23. Priseljencev iz Tomaja je bilo zanesljivo več, saj se je marsikateri skri-
               val med 133 oz. 205 priseljenci s Krasa, pri katerih ni naveden izvorni kraj.


               134
   131   132   133   134   135   136   137   138   139   140   141