Page 135 - Tomajci

Obrisi in dejavniki tomajske demografije

Preglednica 3.11 Tomajski ženini in neveste v Trstu v 18. stoletju
Skupina           Skupaj
Ženini           
Neveste           
Skupaj           
Delež () , , , , , , , , , , ,
Opombe Po podatkih iz acts, lc (1671–1773), apmm, lc (1773−1820), apat, lcpt
(1780−1810).

kapitlja sv. Justa, ki prinašajo podatek o krajevnem izvoru novoporočen-
cev. Med temi jih je bilo v teku 18. stoletja 132 iz tomajske župnije, in sicer
64 ženinov ter 68 nevest (preglednica 3.11). Ker sta tržaški mestni župniji
vključevali tudi dele tržaškega podeželja, so med njimi prisotni priseljenci
v mesto in priseljenci v nekatere obmestne podeželske soseske (contrade
esterne).
Poročni vir priseljevanje odraža le posredno in delno, saj beleži samo pri-
seljence, ki so se poročili v eni izmed omenjenih župnij, ne pa vseh ostalih.
Zato ne dopušča merjenja selitvenih procesov, omogoča pa razumevanje
migracijskih dinamik v teku časa in nekaterih strukturnih značilnosti pri-
seljevanja ter priseljencev, saj prinaša najdaljšo časovno vrsto osebnih po-
datkov o prišlekih (Garden 1970; Levi 1975; 1985; Poussou 1983; Belfanti
1994; Kalc 2006). Vrednotenje priseljevanja na podlagi poročnih registrov
temelji na (dokazani) predpostavki, da so se redki prihajali poročat v mest-
ne cerkve in da je bila ogromna večina tujih ženinov ter nevest iz mestnih
poročnih registrov priseljencev.
Preglednica 3.11 kaže, da se odhajanje Tomajcev v Trst ni začelo z nastan-
kom prostopristaniškega mesta, ampak je bilo takrat že utečeno in je sodi-
lo med tradicionalne družbene ter ekonomske opcije prebivalcev tomajske
župnije. Število ženinov in nevest pa je v drugi polovici stoletja naraščalo v
skladu ssplošno dinamikopriseljevanja, kisejeod60. letstalnostopnje-
vala. Kot za ostale tuje ženine in neveste smemo tudi za tomajske trditi, da
v mesto niso prišli zaradi poroke, temveč da je bil njihov zakon, sklenjen v
mestnih cerkvah, skoraj brez izjeme posledica predhodnega bivanja v me-
stu. O tistih, ki so se poročili v zadnjih dvajsetih letih stoletja, ko registri
beležijo tudi ta podatek, vemo, da so ob poroki na Tržaškem živeli v pov-
prečju že osem let. Sklepamo lahko tudi, da je bil zakon v večini primerov
sad medosebnih zvez, vzpostavljenih v mestu, ki je z leti s priseljevanjem
večinoma mladih in samskih ljudi od vsepovsod postalo vse živahnejši po-
ročni trg (Breschi idr. 2001).

133