Page 134 - Tomajci
P. 134

Aleksej Kalc


               Preglednica 3.10 Krajevni izvor tomajskih ženinov in nevest
               Skupina                                   – – –
               Ženin iz Tomaja z nevesto iz  vasi Tomaj ()  ,    ,    ,
                                        duhovnije Tomaj ()  ,    ,    ,
                                        župnije Tomaj ()    ,    ,    ,
                                        drugo ()            ,    ,    ,
                                        skupno število                    
               Nevesta iz Tomaja z ženinom iz  vasi Tomaj ()  ,  ,    ,
                                        duhovnije Tomaj ()  ,    ,    ,
                                        župnije Tomaj ()    ,    ,     ,
                                        drugo ()            ,    ,    ,
                                        skupno število                    
               Opombe  Po podatkih iz šak, žt, mkp 1 (1650–1698), 2 (1700–1772), 3 (1771–1790), 4
               (1790−1874), 5 (1875−1924).

               podobna težnja poročanja s sovaščani in zelo podobna so tudi ostala obna-
               šanja, le da so se v 80. letih, predvsem pa v naslednjih desetletjih neveste
               vse bolj odpirale partnerjem z onstran tomajske župnije. Razlika med že-
               nini in nevestami je v tem, da so prvi večinoma ostajali v Tomaju, medtem
               ko so Tomajke, ki so se omožile s partnerji od drugod, večinoma živele v
               krajih svojih soprogov.

               Izseljevanje med potrebo in priložnostjo
               Selitvena gibanja so zanemarjen, če ne povsem spregledan vidik v zgodovi-
               ni Krasa. Socialno-ekonomske raziskave največkrat ne posvečajo pozorno-
               sti selitvam kot dejavniku družbeno-gospodarskih strategij prebivalstva.
               Obravnavajo jih kot negativne posledice velikih družbeno-ekonomskih
               procesov ali političnih prisil (Cenčič 2014, 62–63), ne pa s stališča premi-
               šljenih izbir posameznikov, družin in skupnosti. Pomanjkanje evidenc in
               ozko konceptualno pojmovanje selitev sta vzroka za tako majhno in po-
               manjkljivo zanimanje za pojav, predvsem za čas do 20. stoletja.
                 Trst se je tradicionalno napajal s prebivalstvom iz širše okolice zaradi po-
               treb po delovni sili in po obnavljanju prebivalstva, ki ga je v predindustrij-
               ski dobi pogosto pestila deficitarna naravna demografska rast. Z razglasi-
               tvijo proste luke leta 1719 in razvojem emporialnega Trsta, ki je temeljil na
               priseljevanju tako podjetniških kot delovnih moči, se je dotok začasnih in
               stalnih priseljencev stalno večal in spodbujal demografsko rast (Kalc 2006;
               2008). To priseljevanje lahko spremljamo s pomočjo poročnih knjig trža-
               ških mestnih župnij sv. Marije velike in sv. Antona zdravilca ter stolnega


               132
   129   130   131   132   133   134   135   136   137   138   139