Page 134 - Tomajci

Aleksej Kalc

Preglednica 3.10 Krajevni izvor tomajskih ženinov in nevest
Skupina – – –
Ženin iz Tomaja z nevesto iz vasi Tomaj () , , ,
duhovnije Tomaj () , , ,
župnije Tomaj () , , ,
drugo () , , ,
skupno število   
Nevesta iz Tomaja z ženinom iz vasi Tomaj () , , ,
duhovnije Tomaj () , , ,
župnije Tomaj () , , ,
drugo () , , ,
skupno število   
Opombe Po podatkih iz šak, žt, mkp 1 (1650–1698), 2 (1700–1772), 3 (1771–1790), 4
(1790−1874), 5 (1875−1924).

podobna težnja poročanja s sovaščani in zelo podobna so tudi ostala obna-
šanja, le da so se v 80. letih, predvsem pa v naslednjih desetletjih neveste
vse bolj odpirale partnerjem z onstran tomajske župnije. Razlika med že-
nini in nevestami je v tem, da so prvi večinoma ostajali v Tomaju, medtem
ko so Tomajke, ki so se omožile s partnerji od drugod, večinoma živele v
krajih svojih soprogov.

Izseljevanje med potrebo in priložnostjo
Selitvena gibanja so zanemarjen, če ne povsem spregledan vidik v zgodovi-
ni Krasa. Socialno-ekonomske raziskave največkrat ne posvečajo pozorno-
sti selitvam kot dejavniku družbeno-gospodarskih strategij prebivalstva.
Obravnavajo jih kot negativne posledice velikih družbeno-ekonomskih
procesov ali političnih prisil (Cenčič 2014, 62–63), ne pa s stališča premi-
šljenih izbir posameznikov, družin in skupnosti. Pomanjkanje evidenc in
ozko konceptualno pojmovanje selitev sta vzroka za tako majhno in po-
manjkljivo zanimanje za pojav, predvsem za čas do 20. stoletja.
Trst se je tradicionalno napajal s prebivalstvom iz širše okolice zaradi po-
treb po delovni sili in po obnavljanju prebivalstva, ki ga je v predindustrij-
ski dobi pogosto pestila deficitarna naravna demografska rast. Z razglasi-
tvijo proste luke leta 1719 in razvojem emporialnega Trsta, ki je temeljil na
priseljevanju tako podjetniških kot delovnih moči, se je dotok začasnih in
stalnih priseljencev stalno večal in spodbujal demografsko rast (Kalc 2006;
2008). To priseljevanje lahko spremljamo s pomočjo poročnih knjig trža-
ških mestnih župnij sv. Marije velike in sv. Antona zdravilca ter stolnega

132