Page 132 - Tomajci
P. 132

Aleksej Kalc


               Preglednica 3.8 Tomajski ženini in neveste ob prvi poroki v obdobju 1790–1910
                              po starostnih skupinah
               Skupina           –                    –
                           Ženini        Neveste        Ženini        Neveste
                           ()    ()    ()     ()    ()    ()     ()    ()
               ≤             ,        ,           ,         ,
               –           ,        ,         ,        ,
               –           ,        ,         ,         ,
               –             ,          ,         ,           ,
               –             ,          ,           ,           ,
               –             ,                         ,
               ≥               ,                         ,
               Skupno        ,       ,      ,       ,
               Opombe  Naslovi stolpcev: (1) število, (2) delež (v odstotkih). Po podatkih iz šak, žt, mkp
               4(1790−1874), 5 (1875−1924).


               ri do 30. leta. Poroke med dvajsetletniki in mlajšimi so postale izjema (2
               odstotka tomajskih ženinov in 3,3 odstotka tomajskih nevest).
                 Preučevanje zgodovine družine je pokazalo, da so v Evropi obstajali raz-
               lični poročni vzorci, ki so se razlikovali tudi po starosti stopanja v zakon. V
               zahodni Evropi je že od začetka novega veka starost ob prvi poroki narašča-
               la kot odgovor na rast prebivalstva in slabšanje življenjskih razmer, med-
               tem ko je v vzhodni Evropi do 19. stoletja prevladovalo ženitovanje v mlaj-
               ših letih. Delitev sicer ni tako shematična, saj so poročne navade in družin-
               skivzorcivezanina specifične krajevne družbeno-gospodarske strukture
               in lahko na ožjih geografskih območjih naletimo na različna ženitovanjska
               obnašanja. Na Slovenskem, kjer je sicer raziskav in zbranih podatkov ma-
               lo, je bila npr. na podeželju Slovenske Bistrice v prvi polovici 19. stoletja
               povprečna starost poročanja pri moških 31, pri ženskah pa 28 let. V istem
               obdobju je na velenjskem podeželju znašala 29 oz. 26 let, v drugi polovici 19.
               stoletja pa 33 oz. 30. Kot ugotavlja Jože Hudales (1997, 95–97), so te starosti
               znatno višje od poročnih starosti v zahodni Evropi, tudi če se ne nanašajo
               samo na prve poroke in zajemajo tudi poroke vdovcev, ki povprečno sta-
               rost ob poroki zvišajo za eno leto. V Dolini pri Trstu so se novoporočenci v
               drugi polovici 19. stoletja ženili znatno mlajši, fantje pri 23, dekleta pa pri
               24 letih (Verginella 1990, 22). Dolina je torej z vidika poročne starosti po-
               dobnejša vzhodnoevropskemu in balkanskemu ženitovanjskemu modelu.
                 GledeTomajasmemo reči,dajevprvi polovici 19.stoletjasovpadalz
               vzhodnoevropskim ženitovanjskim modelom, kar še posebej velja za de-


               130
   127   128   129   130   131   132   133   134   135   136   137