Page 99 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 99

Delo z otroki s posebnimi potrebami


             otroka, ter za njegove vrstnike, ki se z njim srečujejo vsak dan. Izvajajo jih sve-
             tovalni delavci, vzgojitelji, učitelji ter ostali strokovni delavci izobraževalne
             ustanove, kjer se otrok nahaja. Za predšolske otroke se lahko izvajajo naj-
             več dve uri tedensko in za otroke v izobraževalnih programih največ eno uro
             tedensko. Pred uvedbo postopka usmerjanja otrok s posebnimi potrebami
             ima lahko predšolski otrok po predlogu zdravnika največ dve uri mesečno
             svetovalnih storitev. To delo ni sistematizirano in se ne plačuje posebej. Gre
             za nabor del z določenih delovnih področij, npr. psihologa, pedagoga, soci-
             alnega ali drugega svetovalnega delavca, ki so zapisana v alinejah. Izvedba
             ur se zapiše v IP otroka.

             Učna pomoč
             Učna pomoč se lahko v izobraževalnem programu osnovne šole, v programu
             nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja ter izjemoma v drugih sred-
             nješolskih programih določi največ dve uri tedensko, če je bil otrok zaradi
             dolgotrajne bolezni odsoten od pouka več kot dva meseca.


             Tolmači slovenskega znakovnega jezika
             Gluhi in naglušni otroci, ki se v izobraževalnih programih s prilagojenim pro-
             gramom in dodatno strokovno pomočjo sporazumevajo v slovenskem zna-
             kovnem jeziku, imajo pravico do tolmača.


             Fizična pomoč
             Težje gibalno oviranim ali slepim otrokom v vrtcu, osnovni šoli ali srednji šoli
             se lahko dodeli stalni ali začasni spremljevalec. Izjemoma se lahko spremlje-
             valec dodeli slabovidnemu otroku, otroku z avtistično motnjo, dolgotrajno
             bolnemu otroku ter otroku s čustvenimi in vedenjskimi motnjami.

             Pomoč staršem otroka s posebnimi potrebami
             Starši otrok s posebnimi potrebami naj bi bili bolj izpostavljeni stresu kot
             starši nevrotipičnih otrok. Barnett idr. () navajajo, da matere posame-
             znikov s posebnimi potrebami, ki so nagnjene k pesimizmu, doživljajo več
             stresain tudi negativno vplivajo naotrokovo vedenje.Naraven stresapri star-
             ših vpliva tudi tip motnje in raven ovir, s katerimi se otrok srečuje. Prav tako
             ima velik vpliv raven socialne podpore, ki jo starši dobijo od družine, peda-
             goških delavcev in drugih udeležencev. Raven podpore vpliva na razmerje
             med stresom in uravnovešenostjo počutja staršev ter spoprijemanjem (Peer
             in Hillman, ).


                                                                            
   94   95   96   97   98   99   100   101   102   103   104