Page 33 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Vzgojne težave in vzgojni ukrepi

dan vpisa oziroma kasneje (ob prvem roditeljskem sestanku). Predvsem je
potrebno staršem razložiti možnosti, kdaj lahko pripeljejo/odpeljejo otroka
v/iz šole (zaradi organizacije dela in potreb po kadru v JV in OPB).
Praviloma je sam postopek vpisa izveden osebno v pisarni svetovalnega
delavca. Opozorite starše, naj na vpis pridejo skupaj z otrokom, saj je to zanj
pomembna prelomnica. Tako se lahko z otrokom pogovorite, pripravite kak-
šno presenečenje, ki ga izdelajo starejši učenci (npr. voščilnico – dobrodo-
šlico, origami, simbol šole ...). Uradnemu vabilu za starše je lahko priloženo
tudi igrivo vabilo za bodočega učenca/učenko, ki naj bo slikovno obogateno.
Starši podpišejo Vpisni list in s tem je postopek vpisa zaključen. Starše opo-
zorite, da boste v primeru posebnosti (prepis na drugo šolo, odlog šolanja),
z njimi osebno izpolnili vso predpisano dokumentacijo. Vabilu dodajte tudi
vse podatke kontaktne osebe.

Vzgojne težave in vzgojni ukrepi
Uvod v vzgojne težave in čustveno-vedenjske motnje
Vedenje otroku predstavlja orodje, s katerim se izraža, kadar situacije ne zna
izraziti z besedami. Vedenje, ki velja za tipično, je odvisno od precej dejav-
nikov, kot so npr. starost, osebnost, temperament, čustvena razvitost, kul-
turna in družbena ter razvojna sprejemljivost. Vedenje za ostale postane mo-
teče takrat,konedosega pričakovanj,kijih ima družba. Otrokove vedenjske
težave pogosto predstavljajo konflikt med njegovo osebnostjo v razvoju in
zahtevami ter osebnostmi staršev, učiteljev, sorojencev in drugih otrok, s ka-
terimi pride v stik. Za izpolnitev otrokovih psiholoških potreb naj povprečno
število učencev na razred ne bi presegalo več kot dvajset otrok. Otroci, ki ka-
žejo znake vedenjskih težav, zahtevajo dodatno pozornost, ki obremenjuje
učitelje in upočasni učni tempo ter dinamiko celotnega razreda. Vzgojno te-
žavnega posameznika je Klugej opredelil kot posameznika, ki ne spreminja
neprimernegavedenjaniti podvplivommedčloveškezveze,ki otežujeali od-
klanja pedagoške pristope in vplive ter ne kaže pripravljenosti za spreminja-
nje svojega vedenja (Metljak idr., ).
Težavnost takšnih otrok je poleg njihovega temperamenta povezana tudi
z nevrološkimi motnjami kot skupino kroničnih, medsebojno povezanih mo-
tenj delovanja osrednjega živčevja, ki so posledica malformacij ali poškodb
razvijajočih se možganov. Med nevrološke motnje sodijo tudi slabša intelek-
tualna zmožnost in nevrološke razvojne težave, kamor uvrščamo hiperaktiv-
nost in težave s pozornostjo, avtistične težave, govorno-jezikovne motnje,
učne, gibalne in vedenjske težave (Bregant, ). Če otrokovo vedenje po-
stane problematično in ne dosega pričakovanj družine ali družbe ter se poja-

