Page 34 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Izbrane teme: različna področja dela svetovalne službe

vijo znaki nasilja, tesnobe, motnje hranjenja, krutost do živali ali ljudi, vanda-
lizem itn., je potrebno obiskati strokovnjaka, ki bo otroka ustrezno pregledal
(Bregant, ).
V kontekstu vzgojnih in disciplinskih težav izpostavljamo tudi čustvene in
vedenjske težave (v nadaljevanju ČVT), ki se lahko pojavljajo skupaj ali lo-
čeno. Pri pojavu ČVT se prepletajo biološki, psihološki in socialni dejavniki.
Socialni dejavniki lahko izvirajo iz otrokovega primarnega okolja ali šolskega
okolja. Težave se lahko pojavijo kot internalizirane oziroma čustvene težave,
kot eksternalizirane oziroma vedenjske težave ali kot kombinirane težave, pri
čemer gre za preplet čustvenih in vedenjskih težav. Pri omenjenih otrocih se
poleg čustvenih in vedenjskih težav velikokrat prepletajo tudi druge težave,
kot so učne težave, težave na posameznih področjih učenja, dolgotrajna bo-
lezen, težave s pozornostjo in spominom ter impulzivno in manj obvlado-
vano vedenje (ADHD) (Kobolt, ). Otroke s ČVT razvrščamo po naslednjih
kriterijih (str. –):

– Otroci s čustvenimi motnjami (internalizirane ali motnje ponotranja-
nja): otrok preživlja močne notranje stiske, anksioznost ali celo depre-
sijo, kar pa seveda otežuje normalno psihosocialno delovanje posame-
znika. Tipično je, da ima otrok nižjo samopodobo, slabšo samozavest,
občuti nemoč, jezo, žalost, počuti se nezaželenega/manjvrednega, ni
motiviranipd.Otrokvelikotežjeizpolnjujesvoješolskeobveznosti(npr.
odsotnost, neizpolnjevanje šolskega dela, zanemarjanje interesnih de-
javnosti ipd.).
– Otroci z vedenjskimi motnjami (eksternalizirane motnje): pri otroku so
navzoča odstopanja v prepoznavanju in razumevanju zapletenih soci-
alnih položajev – znižana sposobnost učenja izkustvenega in empatič-
nega vživljanja v drugo osebo pri socialni interakciji. Prav tako je osla-
bljena posameznikova kontrola nad lastnimi impulzivnimi odzivi (npr.,
otrok se lahko nepredvidljivo, agresivno obnaša). Tipično je vedenje,
ki ga okolje ne odobrava, ga odklanja in kaznuje, kajti neprimerno ve-
denje (npr. agresija, nasilje itd.) je večinoma moteče, še posebej takrat,
kadar ni v skladu s pravili. Tako v konfliktnih situacijah otrok težko spo-
zna svoje napake, saj napake ali neprimerno vedenje pripiše drugim.

Bronfenbrennerjev ekološki model kaže, da je posameznikov razvoj, na-
stanek in razvoj psihosocialnih motenj sorazmeren s celotnim življenjskim
sistemom. Le-tega predstavlja otrok sam skupaj z različnimi sistemi: mikrosi-
stemom, mezosistemom, eksosistemom in makrosistemom (te predstavljajo

