Page 35 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 35

Vzgojne težave in vzgojni ukrepi


             npr. družina, prijatelji, šolska oblast, vrednote, kultura itd.) (Svetin Jakopič,
             ).
               Kot najpogostejšega dejavnika za pojavitev in razvoj vedenjskih motenj
             pa izpostavljamo družino. Navadno vedenjske motnje nastanejo v disfunk-
             cionalni družini. Zraven so prisotni še ostali dejavniki tveganja (npr. slabši
             socialni, ekonomski status ipd.). Ravno družina otroku dopušča in pokaže
             neke tako sprejemljive kot nesprejemljive vedenjske vzorce ter obnašanja.
             Tudi šola, kot drugi dejavnik, otroka konstantno omejuje, mu postavlja ve-
             dno več zahtev. Pri šolanju niso nujne le intelektualne sposobnosti posame-
             znika, vendar so ključne zmožnosti socialnega prilagajanja, delovne navade,
             sprotna prilagajanja, sodelovanja, podrejanja nekemu cilju itd. Otroci z ve-
             denjskimi težavami pa imajo na teh področjih težave, zato samemu šolanju
             težje sledijo ter se prilagajajo, kar pa posledično lahko vodi do neuspeha in
             neprimernega vedenja (Svetin Jakopič, ).
               Pri čustvenih težavah gre torej za širok spekter, ki sega od socialne nepri-
             lagojenosti do nenormalnih čustvenih odzivov, ki se lahko pokažejo kot pa-
             sivno oziroma umaknjeno vedenje ali pa kot agresivno oziroma impulzivno
             vedenje (Kobolt, ).
               Da lahko pri otroku potrdimo prisotnost ČVT, mora izpolnjevati več krite-
             rijev, in sicer (Kobolt, ):

                – omenjene težave mora izkazovati daljše časovno obdobje,
                – vedenjski in čustveni problem mora biti resen,
                – težave ogrožajo posameznikov razvoj,
                – težav s spremembami in z ukrepi nismo uspeli rešiti.


               Otroci s ČVT izražajo določene značilnosti, s katerimi lahko prepoznamo
             težavnega otroka. Te značilnosti so: letom neprimerno vedenje, socialno ne-
             primerno vedenje (npr. klepetanje v razredu, nagajanje drugim ...), znaki, ki
             kažejo na čustven nemir (npr. nepričakovan jok, odmik iz družbe ...), težave
             pri odnosu z drugimi (težko ohranjajo pozitiven odnos do drugih, kar se kaže
             npr. kot agresija do drugih ali umik) (Kobolt, ).
               Poleg tega je pomembno, da smo ŠSD osredotočeni na tri skupine težav,
             ki jih imajo ti učenci, in sicer:


                – čustvene težave, ki se izražajo kot zamujanje, iskanje pozornosti, agre-
                  sija, klepetanje, brezdelje, pomanjkanje koncentracije;
                – nevodljivost (neurejenost, živčnost, nemir, klepetanje, neubogljivost,
                  žaljenje);


                                                                             
   30   31   32   33   34   35   36   37   38   39   40