Page 37 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela
P. 37
Vzgojne težave in vzgojni ukrepi
prizadeti in prejmejo manj pohval za svoje delo (Kobolt, ). Takšni učenci
posledično dobijo manj socialnih spodbud, manj pobud za sodelovanje, več
negativnih povratnih informacij in sčasoma se do njih začnejo utrjevati tudi
negativna pričakovanja.
Poleg na kratko predstavljenih čustvenih in vedenjskih težav učencev v
nadaljevanju predstavljamo vzgojno delovanje šole, ki temelji na šolski za-
konodaji in drugih dokumentih/pravilnikih vzgojno-izobraževalnih institucij.
Vzgojno delovanje šole je strokovno delo, ki se izvaja v skladu s pravili stroke
(.č člen Zakona o osnovni šoli (ZOsn-UPB), ).
IzpostavilismoČVT,sajselahkozgodi,daučiteljizmotnokaznujejoučenca,
ki ima ČVT in ne zgolj vzgojne ali vedenjske težave, ki imajo kot posledico
izrek vzgojnega ukrepa. Pri obravnavi učencev s ČVT se šolski svetovalni
delavec ne sme osredotočiti le na ovire, primanjkljaje in motnje, temveč je
pomembno, da skupaj z učencem odkrije tudi njegova močna področja. Po-
datke mora svetovalni delavec pridobiti s pomočjo razgovorov z učitelji, s
starši učenca, če so pripravljeni sodelovati, in navsezadnje seveda z učen-
cem. Skupaj s sodelujočimi nato oblikuje načrt dela in postavi cilje, ki morajo
biti realni, dosegljivi in smiselni. Če svetovalni delavec tekom obravnave ugo-
tovi, da problematika ne sodi v njegovo področje dela ali pa presega njegove
zmožnosti, se mora nujno obrniti na druge institucije, pristojne za obravnavo
otrok s ČVT.
Ključno pri obravnavi učenca s ČVT je, da si šolski svetovalni delavec ne za-
stavi previsokih/preambicioznih ciljev. Poleg tega mora imeti stalen stik vsaj
z učitelji, če starši ne želijo sodelovati, osnovno vodilo pa je, da se otroku po-
maga na različne načine. Pri razumevanju in strokovni obravnavi je ključnega
pomena temeljito poznavanje učenčeve osebnosti, njegovega življenjskega
okolja, družine, vzgojnih pristopov, ki jih je bil deležen, in socialnega položaja
med vrstniki (Kobolt, ).
Pri preoblikovanju neustreznega vedenja učencev s ČVT uporabljamo dva
osnovna pristopa: behaviorističnega in kognitivnega, pogosto pa se uskla-
jeno uporablja tudi oba (Kobolt, ). Behavioristični temelji na razumeva-
nju vedenja in poudarja, kako na vedenje vplivajo zunanji dejavniki. Pri tem
pristopu je ključno spodbujanje želenega vedenja in zmanjševanje neustre-
znega. Želeno vedenje lahko spodbujamo na različne načine, in sicer s po-
močjo nagrad (nalepke, žetoni, dejavnost, ki otroku veliko pomeni ...), po-
hval, ignoriranja neustreznega vedenja. Metoda kognitivne terapije pa se na-
našanapreoblikovanjerazmišljanjin doživljanjučencevskognitivnimrekon-
struiranjem (preoblikovanje učenčevih napačnih prepričanj), samokontrolo,
samonavodili in z reševanjem težav.
