Page 13 - Nekatere izbrane teme in aktualna problematika šolskega svetovalnega delašolskega svetovalnega dela

Pomen in vloga ŠSS

gike ali specialne in rehabilitacijske pedagogike ali magistrski študijski pro-
gram druge stopnje socialna pedagogika, specialna in rehabilitacijska peda-
gogika, psihologija, pedagogika, inkluzivna pedagogika ali inkluzija v vzgoji
in izobraževanju.
Učitelj za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč je lahko, kdor je kon-
čal: univerzitetni študijski program defektologije, pedagogike (smer peda-
gogika), psihologije, socialne pedagogike ali specialne in rehabilitacijske pe-
dagogike, magistrski študijski program druge stopnje socialna pedagogika,
specialna in rehabilitacijska pedagogika, psihologija, pedagogika, inkluzivna
pedagogika ali inkluzija v vzgoji in izobraževanju ter izpolnjuje pogoje za
učitelja v izobraževalnem programu osnovne šole in je opravil študijski pro-
gram izpopolnjevanjazaučiteljezadodatno strokovnopomoč (Pravilnik oiz-
obrazbi učiteljev in drugih strokovnih delavcev v izobraževalnem programu
osnovne šole, ).
Svetovalni delavec mora upoštevati načela strokovne avtonomnosti, celo-
stnega pristopa in sodelovanja, biti mora torej usmerjen k stalnemu razvoju
in izpopolnjevanju, slediti aktualni problematiki in se z njo tudi strokovno
ukvarjati. Upoštevati mora načela interdisciplinarnosti, strokovnega sodelo-
vanja in povezovanja s sodelavci ter z različnimi ustanovami (Zavod Repu-
blike Slovenije za šolstvo, a).
Pomembno je tudi poznavanje in upoštevanje zakonskih opredelitev,
ustreznih dokumentov, pravic in dolžnosti zaposlenih ter učencev (Bezić idr.,
). V etičnem kodeksu pa najdemo najpomembnejša načela, po katerih se
morajo ravnati šolski svetovalni delavci (Društvo šolskih svetovalnih delav-
cev, ). Šolski svetovalni delavec naj bi imel, tako kot ostali pedagoški de-
lavci, poleg strokovne, predmetnospecifične in pedagoške usposobljenosti
tudi ustrezne osebnostne lastnosti, vrednote in prepričanja, ki so v tem po-
klicu izrednega pomena. Pri tem izpostavljamo predvsem bogate življenjske
izkušnje, pozitivne moralne lastnosti, bogato pedagoško prakso, življenjsko
socialno-emocionalno zrelost ter uravnoteženost (Kukanja Gabrijelčič, ).
Raziskave v osemdesetih in devetdesetih letih . stoletja nazorno pričajo
o tem, da so pri uspešnih pedagoških delavcih najpogosteje izpostavljene
naslednje kompetence oziroma značilnosti: zrelost in izkušnje; intelektualna
nadpovprečnost in izjemna razgledanost; zadovoljstvo s svojim delom; do-
seganje različnih visokih dosežkov (uspešnost); pozitiven odnos do učencev,
dela; urejenost, sistematičnost, organiziranost; ustvarjalnost in domišljija;
smisel za humor; vseživljenjsko učenje; ustvarjanje spodbudnega učnega
okolja ter spodbujanje učencev pri njihovem delu (Renzulli, ; Wayne in
Youngs, ).

