Page 84 - Vseživljenjsko učenje kot temelj trajnostne družbe

Aleksandra Šindić, Nikolina Ogorelac in Jurka Lepičnik Vodopivec

jo znatno manj zastopano. Kvalitativni izsledki kažejo, da so participativne
aktivnosti z lokalno skupnostjo večinoma odvisne od iniciative posameznih
vzgojiteljevin vodstvavrtcev,medtemko formalnestrategijezasistematično
vključevanje lokalnih akterjev in staršev niso dovolj razvite. Ti rezultati na-
kazujejo potrebo po močnejši institucionalni podpori in razvoju strateškega
pristopa, ki bi omogočil integracijo vseh dimenzij trajnosti ne samo znotraj
vrtcev, temveč tudi v širši družbeni skupnosti.
Prav tako je raziskava pokazala, da se trajnostni razvoj v vrtcu pogosteje
izvaja skozi spontane kot skozi vnaprej načrtovane dejavnosti. Čeprav spon-
tano učenje otrokom omogoča, da skozi vsakodnevne situacije razvijajo
okoljsko in socialno zavest, lahko pomanjkanje sistematičnega pristopa vodi
do fragmentirane uporabe načel trajnostnega razvoja. Zato je pomembno
zagotoviti dodatne vire in usposabljanja za vzgojitelje, da bi zagotovili dos-
lednejše načrtovanje in izvajanje dejavnosti, povezanih s trajnostjo.
Zaključimo lahko, da čeprav je pomen vzgoje za trajnostni razvoj v vrtcih
vse bolj prepoznan, še vedno obstajajo izzivi pri njegovi dosledni in celo-
stni izvedbi. Ti izsledki poudarjajo potrebo po sistemskih spremembah, ki bi
omogočile širšo in dolgoročnejšo uporabo načel trajnosti v vrtcih ter njihovi
lokalni skupnosti. Predšolska vzgoja lahko s krepitvijo otroškega delovanja
s participativnimi aktivnostmi in sodelovanjem z različnimi družbenimi ak-
terji igra ključno vlogo pri oblikovanju bodočih državljanov, ki se zavedajo
globalnih izzivov in so sposobni aktivno prispevati k trajnostnejši družbi.

Zahvala
Prispevek je nastal v okviru bilateralnega projekta (BI-BA/24-25-013; 19/6-020/
966-1-1/23) Spodbujanje trajnostnega razvoja skozi vseživljenjsko učenje/Po-
drška održivom razvoju kroz cjeloživotno učenje in raziskovalne programske
skupine P5-0444 Vseživljenjsko učenje za trajnostno družbo prihodnosti.

Literatura
Borg,F.,inPramlingSamuelsson,I.(2022).Preschoolchildren’sagencyineduca-
tion for sustainability: The case of Sweden. European Early Childhood Edu-
cation Research Journal, 30(1), 147–163.
Brajčić, B., in Kuščević, D. (2023). Cultural heritage and sustainability in educa-
tion. Journal of Cultural Studies, 15(1), 120–132.
Davis, J. (2015). Young children and the environment: Early education for sustain-
ability. Cambridge University Press.
Davis, J., in Elliott, S. (Ur.). (2014). Research in early childhood education for
sustainability: International perspectives and provocations. Routledge.
Elliott, S., Ärlemalm-Hagsér, E., in Davis, J. (Ur.). (2020). Researching early child-

84